Pomanjkanje spanja vpliva na čustva. Toda kako in zakaj – to boste izvedeli v današnjem prispevku o pomenu spanja.
Pred leti je bila izvedena raziskava s slikanjem možganov, v kateri so sodelujoče razdelili v dve skupini. Tistim v prvi skupini so omogočili dober spanec, medtem ko so tistim v drugi skupini preprečevali, da bi se lahko naspali. Naslednji dan so z magnetno resonanco (MRI) vsem slikali možgane.
Pri pregledovanju MRI-slik so se posebej osredotočili na določen del možganov, in sicer na amigdalo. Ta ima pomembno vlogo pri ustvarjanju čustvenih odzivov, vključno z negativnimi.
Ob pregledu slik možganov ljudi, ki so celo noč dobro spali, so zaznali zmerno delovanje amigdale – ne preveč in ne premalo. Medtem pa so pri tistih posameznikih, ki jim je primanjkovalo spanja, opazili hiperaktivno delovanje tega pomembnega središča za čustva. Njihove amigdale so bile skoraj 60 odstotkov aktivnejše.
Toda zakaj je tako?
Ko so raziskovali naprej, so odkrili, da je vpleten še en del možganov. To je prefrontalni korteks, ki se nahaja neposredno nad očmi.
Prefrontalni korteks ima v možganih podobno vlogo kot direktor v podjetju. Njegova vloga je zelo pomembna pri sprejemanju najzahtevnejših odločitev. Gre za enega najbolj razvitih delov možganov. Poleg vsega ostalega nadzira tudi amigdalo, čustveno središče možganov.
“če nam primanjkuje spanja, je podobno, kot če bi v avtu do konca pohodili stopalko za plin.”
Pri osebah, ki so vso noč dobro spale, je bila med prefrontalnim korteksom in amigdalo vidna dobra, močna povezava. Povsem nasprotno je bilo pri tistih, ki se niso mogli naspati. Pri njih je bila povezava praktično prekinjena. Posledično se je amigdala odzivala mnogo bolj aktivno.
Povedano drugače, če nam primanjkuje spanja, se z amigdalo dogaja podobno, kot če bi v avtu do konca pohodili stopalko za plin, hkrati pa zavore skorajda ne bi delovale. To je po vsej verjetnosti razlog, zakaj smo ljudje čustveno manj stabilni, če slabo oziroma premalo spimo.
Spanje – prva pomoč za čustva
Zdaj smo videli, kaj se zgodi, če nam primanjkuje spanja. Toda poglejmo še, kaj se dogaja v možganih, kadar je spanec kakovosten in dovolj dolg. Spanje, še posebej faza REM (faza hitrih premikov oči – rapid eye movement) deluje kot prva pomoč za čustva. Med spanjem namreč možgani predelujejo težke čustvene preizkušnje preteklega dne, kar ima pomirjevalni učinek.
Zato bi morda morali spremeniti znani pregovor, da čas celi vse rane. V resnici je spanec tisti, ki prinaša čustveno olajšanje.
Poglejte še:
- Znanost o spanju – 1. del: Faze spanja
- Znanost o spanju – 2. del: Kako kava in alkohol vplivata na spanje?
- Znanost o spanju – 3. del: S spanjem do boljšega spomina
- Znanost o spanju – 4. del: Možna povezava med spanjem in Alzheimerjevo boleznijo
Vir: TED, Matt Walker
