Alzheimerjeva bolezen je oblika demence. Običajno je povezana z izgubo in pešanjem spomina. Znanstveniki v zadnjih letih spoznavajo vse več podrobnosti, ki se v primeru te bolezni odvijajo na fiziološki ravni. Med njimi sta tudi beta-amiloid, lepljiva in strupena snov, ki se nabira v možganih, ter beljakovina tau.
Se sprašujete, kje je povezava s spanjem? Raziskave so pokazale, da začnejo pri ljudeh, ki običajno spijo manj kot 6 ur na noč, kasneje v njihovem življenju v možganih nastajati večje količine omenjenega beta-amiloida. Vemo tudi, da sta dve motnji spanja – nespečnost in spalna apnea – povezani z znatno večjim tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni. To so pokazale raziskave, ki so ugotovile obstoj povezave, niso pa razkrile vzroka.
Toda kasneje je znanstvenikom uspelo dokazati tudi vzrok. Opravili so poskuse, v katerih ljudem eno noč niso dovolili spati. Ugotovili so, da se je pri teh ljudeh že takoj naslednji dan povečala količina beta-amiloida v krvnem obtoku in v cerebrospinalni tekočini. Še kasneje so s posebno tehniko slikanja možganov odkrili, da se količina beta-amiloida v možganih poveča praktično takoj, ko osebi primanjkuje spanca.
Zdaj, ko poznamo vzročno povezavo, je čas, da se zapeljemo nekoliko v preteklost. Pred več leti je raziskovalka Maiken Nedergaard prišla do pomembnega odkritja. Poenostavljeno povedano – ugotovila je, da v možganih obstaja čistilni sistem. Dolgo je že znano, da v človeškem telesu obstaja čistilni sistem – to je limfni sistem, ki skrbi za odstranjevanje odpadnih snovi iz tkiv. Vse do njenega odkritja pa ni bilo znano, da imajo možgani čisto svoj čistilni sistem.
Možganski čistilni sistem, ki deluje med spanjem
Tukaj se zgodba njenega odkritja še ne konča. Ugotovila je tudi, da možganski čistilni sistem ne deluje ves čas s polno močjo. Raziskave na miših so pokazale, da čistilni sistem s polno paro deluje le med spanjem, še zlasti v fazi globokega (t.i. ne-REM) spanja.
A tudi to še ni vse. Maiken Nedergaard je odkrila tudi, da se med spanjem razgrajuje eden od toksinov, ki je stranski produkt metabolizma – to je nič drugega kot zdaj že znana, lepljiva in strupena beljakovina beta-amiloid, povezana z Alzheimerjevo boleznijo.
Toda to velja za miši, boste rekli. Vse do nedavnega bi imeli prav, toda zdaj so znanstveniki iz Bostona (ZDA) odkrili, da podoben mehanizem čiščenja deluje tudi v možganih ljudi.
Zgornje vrstice težko navdajajo z optimizmom, če vemo, da se količina spanja s starostjo že po naravni poti zmanjšuje, tveganje za Alzheimerjevo bolezen pa se s starostjo povečuje.
“Obstaja namreč možnost, da bi lahko z dovolj dolgim in kakovostnim globokim spancem vplivali na zmanjšanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen.”
Zaenkrat vemo še premalo, da bi lahko delali splošno veljavne zaključke. A glede na to, kar vemo o nastajanju in razgrajevanju beljakovine beta-amiloid ter o njeni povezavi z Alzheimerjevo boleznijo, je vendarle smiselno nameniti pozornost ustrezni količini spanja. Obstaja namreč možnost, da bi lahko z dovolj dolgim in kakovostnim globokim spancem vplivali na zmanjšanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen.
Dokazov za to sicer še ni, a dovolj dolg in kakovosten spanec je v vsakem primeru koristen. Če lahko ob tem vsaj malenkost pomaga zmanjšati tveganje še za razvoj Alzheimerjeve bolezni – zakaj pa ne?
Vir: Matt Walker, TED.com
