Spanje je ena najučinkovitejših stvari, ki jih lahko človek vsak dan naredi za svoje duševno in telesno zdravje. Z boljšim razumevanjem tega, kaj spanje dejansko je, lahko izboljšamo tako količino kot kakovost spanja.
Kaj je sploh spanje?
Spanje je, vsaj pri ljudeh, razdeljeno v dve fazi. Na eni strani imamo t.i. ne-REM spanje, torej spanje, med katerim ne prihaja do hitrega premikanja oči. REM je namreč kratica za ‘rapid eye movement’, torej hitro premikanje oči. Na drugi strani imamo fazo spanja REM, v kateri prihaja do hitrega premikanja oči.
Ne-REM spanje
Ne-REM spanje se nadalje deli na štiri samostojne podfaze, ki se med seboj razlikujejo glede na globino spanca.
Fazo 1 in 2 ne-REM spanja zaznamuje postopno znižanje srčnega utripa in telesne temperature ter upočasnitev električne dejavnosti možganov.
Ko nato preidemo v 3. in 4. fazo ne-REM spanja, se v možganih nenadoma pojavijo veliki, močni možganski valovi. Takrat v telesu potekata regeneracija imunskega in srčno-žilnega sistema. V samih možganih pa v tem času prihaja do utrjevanja spominov in njihovega ‘fiksiranja’ v možgansko strukturo.
Faza REM
Sledi druga glavna faza spanja, to je faza REM. V tem času doživljamo najbolj živahne, najbolj halucinogene sanje. To je faza, ko možganska aktivnost znova postaja hitrejša. Ta čas predstavlja tudi nekakšno čustveno prvo pomoč. A ne samo to. V fazi REM dobimo zagon za ustvarjalnost in povezovanje drobcev informacij, da lahko čez dan rešujemo zapletene probleme.
Stalen dvoboj med fazo ne-REM in fazo REM
Strokovnjaki so ugotovili, da se fazi ne-REM in REM ves čas spanja med seboj bojujeta za prevlado in izmenjujeta, kar se dogaja v 90-minutnih ciklih.
Trajanje posamezne faze je pri tem različno dolgo. V prvi polovici noči glavnino teh 90-minutnih ciklov predstavlja globoko ne-REM spanje (podfazi 3 in 4). Ko pa se noč prevesi v drugo polovico, se razmerje začne spreminjati. V 90-minutnih ciklih začne prevladovati faza REM, torej čas, ko sanjamo, preostanek cikla pa predstavlja 2. podfaza ne-REM spanja, ki predstavlja rahel spanec.
Faze spanja imajo pomemben vpliv
Izkazalo se je, da je poznavanje faz spanja pomembno pri razumevanju in ustvarjanju pogojev za kakovosten in dolg spanec. Vzemimo za primer nekoga, ki se običajno odpravi spat ob 22h in vstane ob 6h, kar pomeni 8 ur spanja. Toda nekega jutra se mora zaradi službenih obveznosti zbuditi prej, ob 4h. To matematično pomeni dve uri ali 25 odstotkov manj spanja.
A »spalna matematika« je nekoliko drugačna. Ta oseba je, gledano celokupno, res spala 25 odstotkov manj, toda ker se faza REM dogaja večinoma v drugi polovici noči in še posebej v zadnjih urah, preden se zbudimo, je bila faza REM krajša za kar 50 do 70 odstotkov. Kar pomeni bistven primanjkljaj pri čustveni regeneraciji ter zagonu za ustvarjalno delo in reševanje problemov.
V prihodnjih prispevkih iz serije Znanost o spanju si bomo še natančneje ogledali, kaj se dogaja med spanjem in kakšne so posledice, če ne spimo dovolj. Zato nas spremljajte tudi prihodnje mesece.
Vir: ted.com
