Ne glede na to, ali se pripravljate na izpit ali želite usvojiti kakšno novo znanje, je spanje nekaj najboljšega, kar lahko naredite za svoj spomin. Raziskave so pokazale, da je spanje ključno za spomin, in to najmanj na tri načine.
Če se želimo naučiti nečesa novega, moramo možgane na to pripraviti, kar najbolje storimo s spanjem. Predstavljajte si, da so možgani spužva, znanje pa voda. Če želimo, da spužva vpije vodo, jo moramo prej ožeti in osušiti. Če nam primanjkuje spanja, je enako, kot bi bila spužva polna vode – v tem primeru ne more vpiti nove vode. Podobno je z možgani. Če smo neprespani, ne morejo »vpiti« novih podatkov.
A spanje ni potrebno le pred učenjem. Naspati se je treba tudi po učenju, da si možgani naučeno zapomnijo. Povedano zelo poenostavljeno, spanje po učenju »zacementira« informacije v možganih in poskrbi za njihovo dolgoročno hranjenje. Znanost šele v zadnjih letih natančneje ugotavlja, kako deluje »shranjevanje« informacij v možganih. Precej zanimivo je.
Prenašanje podatkov med spanjem
Zveni zelo računalniško, to pa zato, ker tudi je. V prvi fazi shranjevanja podatkov imata osrednjo vlogo dve možganski strukturi. Prva se imenuje hipokampus, ki se nahaja na levi in desni strani možganov. Predstavljate si jo lahko kot hitri pomnilnik, v katerem se čez dan zbirajo datoteke s podatki. Druga struktura je korteks. To je veliko nagubano tkivo, ki se nahaja na vrhu možganov. Predstavljate si ga lahko kot velik trdi disk.
Med spanjem se podatki iz hipokampusa (hitrega pomnilnika), ki ima omejeno kapaciteto, prenašajo v korteks (velik trdi disk), kjer se shranijo za dolgoročno uporabo.
Krepitev spominov
A to še ni vse. Obstaja še en mehanizem, ki skrbi, da se zapis podatkov v možganih utrdi. Imenuje se ponovno predvajanje. S poskusi na glodavcih so znanstveniki ugotovili, da obstaja nekaj, kar imenujemo podpis spomina. Če se znova vrnemo k računalništvu, je podpis spomina podoben zgoščeni vrednosti (ang. hash) datoteke.
Toda zanimiv del šele prihaja. Ugotovili so, da med spanjem v možganih prihaja do ponovnega predvajanja tega podpisa spomina, in to kar z 10-kratno hitrostjo. S tem naj bi se med spanjem krepili spomini.
Povezovanje podatkov
Tretji razlog, zakaj je spanje koristno za spomin, se nanaša na integracijo in povezovanje podatkov. Med spanjem tako ne prihaja le do učvrstitve posameznih podatkov v spomin, temveč se dogajata tudi njihova integracija in povezovanje. Ali se vam je že kdaj zgodilo, da vam je bilo naslednji dan po učenju vse bolj jasno ali pa se vam je celo utrnila nova zamisel? To se je zgodilo zaradi nočnega dogajanja v možganih, med katerim so nastajale nove povezave med spomini.
Stara modrost že dolgo pravi, da je pred pomembno odločitvijo ali soočanjem s težavo pametno prespati zadevo. No, zdaj poznamo tudi znanstveno razlago za to stoletno modrost.
Vir: Matt Walker, TED
