[INTERVJU] Špela Vehar: Najboljša hrana je tista, ki je najbolj poceni

Prehranjevanje z nepredelano polnovredno rastlinsko hrano ima vedno več privržencev. Kot kaže, ne brez razloga. Pojavlja se vedno več znanstvenih študij, ki dokazujejo, da obstoječe prehranske smernice za zdravje človeka morda niso najboljše. Nekatere med njimi so skoraj zagotovo posledica lobiranj prehrambene industrije.

Ali so torej uradna priporočila napačna in bi jih morali spremeniti? Špela Vehar, na spletu med svojimi sledilci bolj znana po vzdevku Lucky Shelly, je prepričana, da je za človeka najboljša rastlinska hrana, kar podkrepi s smiselnimi argumenti. Prav tako zavrača tezo o škodljivih ogljikovih hidratih in škrobu. Nasprotno, meni, da bi morali ljudje uživati več škrobnatih živil z ogljikovimi hidrati.

Več v intervjuju, v katerem med drugim pojasni tudi, kako je videti njen jedilnik, in utemelji, zakaj je najboljša hrana za ljudi tista, ki je najbolj poceni. Odločno tudi zavrača, da je rastlinski način prehranjevanja pust in dolgočasen. “Če je kaj dolgočasno, je to dunajc in pomfri,” odločno zatrdi. Vabljeni k branju!

Pogovor s Špelo Vehar

ZDRAVO.SI: Ponavadi se mora v življenju človeka nekaj zgoditi, da se odloči za spremembo svoje prehrane. Najpogosteje šele težave z zdravjem človeka prisilijo, da spremeni in ozavesti svoj način prehranjevanja. Kaj je tisto, kar je vas spodbudilo k odmiku od – recimo temu – klasičnega načina prehranjevanja?

Špela Vehar: “Res je, tudi pri meni je bilo tako. No, za začetek, bilo je več težav. Kot otrok sem se soočala s številnimi alergijami, astmo, bronhitisom, kroničnim zaprtjem ipd. Potem pa so mi pri 18 letih morali še operirati glasilke, ker se mi je na njih naredila cista. Najbrž zaradi kisline in refluksa, zaradi katerega sem prav tako trpela. Takrat se je v meni očitno nekaj zganilo in podzavestno sem bila bolj odprta za informacije o zdravju. Aja, pa še zamaščena stegna sem si želela malce zožati.

Takrat sem začela delati za podjetje s prehranskimi dopolnili, ki sem jih sicer opustila, sem pa vseeno hvaležna za to izkušnjo, saj sem se tam seznanila s konceptom celostne rastlinske prehrane, ki je sposobna telesu dati prava hranila, da si lahko opomore.To je bilo približno 8 let nazaj in tedaj se je pričelo moje raziskovanje prehranskega področja. Že zelo zgodaj sem se na podlagi prepričljivih dokazov in literature (npr. Kitajska študija) odločila, da grem v smer pretežno rastlinske prehrane.”

ZDRAVO.SI: Ogljikovih hidratov in škroba se pri nas drži slab prizvok. Večina nanje gleda kot na glavne krivce za debelost. Vi pa priporočate prav uživanje škroba in ogljikovih hidratov. Zakaj?

Špela Vehar: “Za to je več razlogov. Prva težava, ki je ljudje ne razumejo, je to, da krompir in jabolko nista kar enostavno ogljikov hidrat oziroma sladkor (to so jih naučili mediji), temveč sta kompletni živili z veliko vode, nekaj maščobami in beljakovinami, vitamini in minerali ter vlakninami in v končni fazi tudi ogljikovimi hidrati. V resnici so tudi vlaknine vrsta ogljikovih hidratov, pa ni tako pomembno.

“Ljudje pozabljajo, da sladice niso samo sladkor, temveč so notri pogosto še mleko, olja, jajca, margarine.”

Poanta je v tem, da je sladkor dejansko škodljiv. Vsaj v velikih količinah in v obliki sladkih sokov, slaščic ipd. Ampak to je čisto nekaj drugega. Ljudje pozabljajo, da sladice niso samo sladkor, temveč so notri pogosto še mleko, olja, jajca, margarine ipd. To redi. Ne pa krompir, niti testenine. Krompir ima na primer zelo nizko kalorično gostoto in odlično nasitnost, hkrati pa je zaradi svoje teže ter obilice vode in vlaknin odličen za prebavo.”

ZDRAVO.SI: Škrob in ogljikovi hidrati … kaj še? Kako je pravzaprav videti vaš jedilnik in kaj priporočate ljudem?

Špela Vehar: “V bistvu bi moj jedilnik skoraj lahko poimenovali etični-eko-sezonski jedilnik. Ljudem načeloma ne pišem jedilnikov, ker za to ni potrebe, jedo lahko namreč do sitega, kadarkoli so lačni, priporočam pa jim, da jedo hrano v takšnih razmerjih, kot je ta dostopna v naravi.

Naj razložim, iz ekološkega gledišča lahko na najmanjši kvadraturi zemlje z najmanj resursi pridelamo največ sadja. Svojim strankam torej svetujem, da količinsko pojedo največ sadja in sadju podobne zelenjave (buče, paradižnik ipd.). Potem sledijo škrobna živila (največ gomolji, potem žita in na koncu stročnice – s slednjimi ni treba pretiravati, saj imajo zelo veliko beljakovin – približno skodelica na dan) in čisto na koncu naravna visokomaščobna živila (ki mimogrede porabijo precej več vode kot sadje in krompir), kot so olive, avokado, semena in oreščki. In to je to.

“Današnja družba ima kar precejšnje težave, saj smo se zaradi zaščite pred nalezljivimi boleznimi zatekli k antibakterijskim prijemom.”

Priporočam pa jim, da dodajajo vitamin B12, ker večina ljudi ne pije čiste izvirske vode iz potokov in ne je ekološke zelenjave, na kateri bi bile ustrezne bakterije, pomembne za zdravje našega črevesja. Današnja družba ima kar precejšnje težave, saj smo se zaradi zaščite pred nalezljivimi boleznimi zatekli k antibakterijskim prijemom, kot je na primer kloriranje vode, s tem pa smo žal začeli uničevati tudi pomembne in dobre črevesne bakterije.

Dopuščam seveda možnost, da bom v prihodnosti pristop še kaj spremenila, ker vsega ne vem, se pa poskušam vedno učiti, ampak informacije, ki jih dobim, dandanes vedno temeljito pretehtam in poskušam razumeti mehanizme v ozadju telesnih rezultatov, ki se pokažejo navzven.”

ZDRAVO.SI: Marsikdo bo rekel, da je polnovredna rastlinska hrana dolgočasna. Da človek od tega ne more živeti. Da je potrebna raznolikost, da je treba uživati tudi beljakovine in maščobe živalskega izvora. Nenazadnje tudi uradne smernice za zdravo prehranjevanje priporočajo uživanje izdelkov živalskega izvora. Vaš odgovor na to je?

Špela Vehar: “Vprašajmo se najprej, kaj da barvo našim obrokom? Rjavi, rumeni in beli mlečni izdelki in meso? Če je kaj dolgočasno, je to “dunajc in pomfri”. Že samo sezonsko lokalno sadje nudi takšno raznolikost preko celega leta, da je to noro. Rdeča in zelena jabolka, oranžne hruške, močno oranžne pomaranče in mandarine, rdeča lubenica, vijoličaste slive, modre borovnice, zelena paprika, rdeč paradižnik, zeleni kivi, rumeno-bela banana.

“Kakšno raznolikost pa nam ponuja meso? To so vse samo različice paketov holesterola, nasičene maščobe.”

Da ne nadaljujem še z barvami zelenjave in različnimi solatami in začimbami. Rastline so tiste, ki hrani dajo pestrost in raznolikost ter vsebujejo vlaknine, vitamine, obilico vode, pa tudi (kar ljudje ne vejo) dovolj beljakovin in dovolj maščobe. Kakšno raznolikost pa nam ponuja meso? To so vse samo različice paketov holesterola, nasičene maščobe. Brez vlaknin, voda pri pečenju izhlapi.

Smešno mi je, kako strokovnjaki opozarjajo na izogibanje nasičenim maščobam in preveliki količini beljakovin, v istem dahu pa poudarjajo pomen uživanja mesa in mlečnih izdelkov. V naslednjem besedilu pa povejo, kako bi morali pojesti več sadja in zelenjave. Meso in mlečni izdelki so nasičene maščobe in beljakovine. Če svoj želodec nabašemo z njimi, kje je potem prostor za to sadje in zelenjavo? Ni ga! Pa tudi interesa ni, saj nam mastna hrana zaradi njenega učinka na kopičenje celične maščobe povzroča inzulinsko rezistenco, ki privede do t.i. toksične lakote: Po mastnem obroku, polnem mesa, ljudem zelo prija sladica.

Ljudem, ki jedo tako kot jaz, pa je sladica po določenem obdobju pogosto odveč, saj rastlinska hrana zaradi svojega ugodnega vpliva na krvni sladkor bolj kakovostno nasiti (če seveda ne jeste samo solat). Kar se tiče smernic, vsi vemo, da nanje vplivajo močni prehranski lobiji (oljarski, mesni, jajčni, mlečni).

Ste že kdaj slišali za krompirjev koncern? Ali za jabolčno združenje? Najbrž ne, ker tega, kolikor vem, ni oziroma njihovi člani ne zasedajo mest na fakultetah, ki študente učijo o zdravi prehrani. Ali ni malce smešno (v bistvu bolj žalostno), da na biotehnični fakulteti poučujejo bodoče agronome (kmetovalce in živinorejce), hkrati pa tudi dietetike. Kolikšna menite, da je verjetnost, da bodo pljunili v lastno skledo in dietetikom rekli, naj ne priporočajo hrane, ki jo bodo vzrejali njihovi sošolci.

“Najboljša hrana za nas je tista, ki je najbolj poceni, in tista, od katere lahko zlahka živiš tudi na sociali.”

Treba je pogledati, kdo piše smernice, in temu primerno prilagoditi svoje prehranjevalne navade. Jaz uporabljam preprosto strategijo: “Go away from the money and the commercial” – kar pomeni, da sem z leti in izkušnjami postala zelo skeptična do prehrane, ki prinaša ogromne zaslužke ter potrebuje veliko reklame. Najboljša hrana za nas je tista, ki je najbolj poceni, in tista, od katere lahko zlahka živiš tudi na sociali. Skratka, v mesu ni nič posebnega, kar bi telo rabilo za optimalno delovanje, hkrati pa je v njem polno stvari, ki po nepotrebnem obremenjujejo naše ledvice in prebavni trakt, jetra.”

ZDRAVO.SI: Vaš način, vaš pogled na zdravo prehranjevanje je utemeljil dr. McDougall, ki je, kot pravi, v štirih desetletjih dela in raziskovanja ugotovil, da je z uživanjem polnovredne rastlinske hrane in črtanjem živil živalskega izvora mogoče pozdraviti ali omiliti marsikatero bolezen. Tudi ena od nedavnih raziskav kaže, da ima črevesje zelo veliko vlogo pri človekovem zdravju. Bistveno večjo, kot so domnevali do zdaj. Diabetes tipa II naj bi bilo namreč mogoče odpraviti z enostavnim posegom, ki spodbudi nastanek nove črevesne sluznice. Tudi pričevanja pacientov dr. McDougalla so impresivna. Je torej res vse v hrani (It’s the food), kot pravi dr. McDougall?

Špela Vehar: “Tako je, osnove sem povzela po McDougallu, je pa res, da spremljam tudi ogromno drugih doktorjev (ne samo alopatskih, temveč tudi homeopatskih) in od vsakega vzamem tisto, kar se najbolje izkaže v praksi, in tisto, kar je najbolj biološko in ekološko logično.

“Sama sem prepričana, da je telo sposobno pozdraviti samega sebe, če mu ne damo stvari, za katere primarno nismo bili ustvarjeni.”

Sama sem prepričana, da je telo sposobno pozdraviti samega sebe, če mu: 1. ne damo stvari, za katere primarno nismo bili ustvarjeni (procesirana in živalska prehrana), 2. damo stvari, ki zdravje podpirajo in ščitijo naše celice pred učinki oksidativnega stresa (sadje, zelenjava, žita, semena, oreški).

Marsikaj se da doseči, je pa res, da so pri nekaterih ljudeh za vmesno obdobje potrebni celo bolj drastični ukrepi kot samo sprememba prehrane na takšno, kot jo priporočam (sadni posti, vodni posti, suhi posti, izločitev pšenice, filtracija vode ipd.).

Ne bi ravno rekla, da je hrana vse, je pa hrana zame odličen temelj za to, da se človek približa naravi, da postane bolj sočuten, vesel, optimističen. Je pa treba težave reševati na vseh nivojih. Ljudje morajo poleg zdrave prehrane poskrbeti tudi, da se razgibajo, so na soncu in da sproti razčiščujejo svoja čustva in travme ter živijo v integrirani skupnosti, ne pa sami.

Knjiga Blue Zones (moj naslednji nakup) govori o elementih dolgoživosti in poleg pretežno rastlinske sezonske hrane sta element gibanja na svežem zraku ter element človeške skupnosti in medsebojne pomoči prisotna v vseh najdlje živečih družbah na svetu.”

ZDRAVO.SI: Med knjigami, ki jih priporočate na svoji spletni strani, je tudi Boj za resnico o kravjem mleku, ki jo je napisal Ivan Soče, kot sam pravi, borec za zdrav način življenja. Njegova stališča so v nekaterih pogledih zelo alternativna, toda ostanimo pri uživanju mleka. Tudi vedno več tujih strokovnjakov, med njimi tudi dr. McDougall, opozarja na domnevno škodljivost mleka za človeka. Na drugi strani Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) priporoča uživanje mleka in mlečnih izdelkov. Kaj naj stori človek, ki na eni strani dobiva informacije o domnevni škodljivosti mleka, na drugi strani pa mleko in mlečne izdelke priporoča NIJZ? Mleko da ali mleko ne in zakaj?

Špela Vehar: “Z mlekom se sama ne ukvarjam preveč. Čisto nesmiselno je, da bi človek po obdobju dojenja užival mleko, namenjeno mladičem. Vsi drugi sesalci po obdobju dojenja nehajo piti mleko in ne vem, zakaj bi bili mi neka izjema. Dojimo se čim dlje kot moremo (tudi 2 leti, če gre), potem pa jejmo hrano, za katero smo bili ustvarjeni. Že to bi bil čisto zadosten podatek za kogarkoli, ki se sprašuje o mleku.

“Saj vam ni treba biti ravno znanstvenik, da opazite, da se opice dojijo pri opicah, telički pri kravah in potem se nehajo dojiti.”

Vem, da je potrošnikom včasih težko z vsemi temi informacijami. Pa naj jih presodijo po biološki logiki. Saj vam ni treba biti ravno znanstvenik, da opazite, da se opice dojijo pri opicah, telički pri kravah in potem se nehajo dojiti, pa živijo čisto normalno, ne dobijo kar artritisa in osteoporoze, ali pač?

Pa ne govorim samo o nesmislu mleka iz zdravstvenih razlogov. Mleko je produkt trpljenja. Telički umrejo približno po pol leta (ali pa takoj po rojstvu), zato da lahko mi pijemo tekočino, ki je nastajala zanje. Krava mora gledati, kako mladička nasilno odvlečejo od nje. Meni se to gnusi.”

ZDRAVO.SI: Vemo, da je živinoreja odgovorna za velikanske izpuste toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Z zmanjšanjem porabe mesa in drugih živil živalskega izvora lahko torej vsak od nas pripomore tudi k skupnemu dobremu. Glede na to, kako velike površine obdelovalne zemlje so namenjene pridelavi krme za živino, bi sprostitev teh površin za pridelavo rastlin za prehrano ljudi lahko pomenila tudi manj lakote na svetu. In nenazadnje, z odločitvijo za rastlinsko prehrano zmanjšamo trpljenje živali.

Če je vpliv izključno rastlinske prehrane na zdravje predmet mnogih nasprotujočih si mnenj, pa v prid rastlinske prehrane govorijo ekološki in etični argumenti. In fascinantna je misel, kako lahko s tako enostavnim dejanjem, kot je izbira hrane, vplivamo na prihodnost planeta, rodov za nami, na ekonomijo, na politiko. Kakšen je vaš pogled na ta širši vidik prehranjevanja in posledice, ki jih ima izbira hrane za posameznika, za družbo in za naše okolje?

Špela Vehar: “No, to je eden od vidikov, ki je za moje pojme še pomembnejši od vseh naštetih. Da se razumemo. Ne verjamem, da bomo uničili planet. Planet bo uničil nas. Zemlja je pod sabo pokopala številna ljudstva in vrste, in če bomo z njo ravnali tako, da jo bomo vrgli iz nekega ravnovesja, bo enostavno zradirala tudi nas.

“Ampak nekako čutim, da se zavest ljudi dviguje.”

Vedno več bo cunamijev, naravnih nesreč itd. in bomo šli lepo stran. Ampak nekako čutim, da se zavest ljudi dviguje in da se začenjamo zavedati, da zaradi kratkotrajnih užitkov (okus mesa), tvegamo dolgoročno srečo (uživanje v naravi, čisti vodi itd.). In vem, da lahko to spremenimo, če le odpremo svoj um, ušesa, oči in nenazadnje srce.”

ZDRAVO.SI: Najlepša hvala za pogovor. Morda še kaka misel, ki bi jo delili z našimi bralci?

Špela Vehar: “Noben človek in nobena sprememba ni majhna. Če boste vi naredili spremembo pri sebi, boste vi en človek več, ki reče ne procesirani hrani in ne izkoriščanju živali za hrano, oblačila itd. S tem boste vplivali na ljudi okoli sebe in na ponudbo dobrin. Ponudbo določa povpraševanje, če začnemo povpraševati po pravih stvareh, se nepravih več ne bo pridobivalo in prodajalo.”

A.M.