Zadnje čase lahko opazimo vedno več pozivov k nakupovanju in uživanju lokalno pridelane hrane. Ob tem bi lahko zamahnili z roko in dejali, da gre za modno muho ali poskus lokalnih pridelovalcev in predelovalcev za povečanje prodaje. Pa ne gre. Lokalno pridelana hrana ima veliko prednosti.
Prednosti lokalno pridelane hrane
Z nakupom lokalno pridelane hrane (kot takšna se šteje vsa v Sloveniji pridelana hrana) prispevamo k večji konkurenčnosti lokalnih pridelovalcev in s tem k trajnostnem razvoju. “Redno poseganje potrošnikov po lokalno pridelani in predelani hrani je eden od pomembnih zagotovil za dolgoročno ohranitev delovnih mest in konkurenčnosti slovenske živilskopredelovalne industrije in kmetijstva,” pojasnjujejo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot vemo, je ohranitev domačih delovnih mest ter kmetijstva eden od najpomembnejših faktorjev trajnostnega razvoja.
Pomembni so tudi okoljski vidiki, poudarjajo. Pri prevozu lokalno pridelane hrane do trgovin se ustvari bistveno manj toplogrednih plinov, kot če je hrana do našega krožnika prepotovala več tisoč kilometrov. Če pa je ta hrana poleg tega še iz ekološke pridelave, se stopnja ogljikovih izpustov v primerjavi s hrano, pridelano na konvencionalen način, zmanjša še za 2- do 4-krat.
Prevoz vpliva tudi na kakovost izdelkov. Na primer mleko, ki je bilo predelano v nekaj urah po molži, je bistveno bolj čisto. Ker ni časa, da bi se razvili škodljivi mikroorganizmi, ima mleko, ki je lokalno pridelano in predelano ter porabljeno v lokalnem okolju, veliko prednosti pred tistim, ki je pripeljano iz oddaljenih krajev. Hrana, ki je bila pripeljana od daleč, ni tako sveža in nima enako prijetne arome, ki je značilna za lokalno pridelano hrano.
Pri uporabi izraza ‘lokalno okolje’ ministrstvo pojasnjuje, da se Slovenija kot celota obravnava kot lokalno okolje, saj zaradi majhnosti predstavlja manj kot eno regijo kakšne večje države.
Kako prepoznati lokalno pridelano hrano
Lokalno pridelano hrano lahko prepoznamo po logotipu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ta oznaka jamči, da so bila živila tako pridelana kot tudi predelana v Sloveniji.
Veliko vlogo pa ima tudi poznavanje nabavne verige posameznega predelovalca. Tako na primer Mlekarna Krepko iz Laz pri Logatcu surovine odkupuje od domačih kmetov, ki hrano pridelujejo na ekološki način. S tem zagotavlja odlično kakovost svojih izdelkov – od kefirjev do sirov in drugih mlečnih izdelkov.
Ne glejmo samo na ceno
Kot potrošniki smo vsak dan izpostavljeni pestri ponudbi izdelkov multinacionalk, ki je marsikdaj zelo privlačna tudi zaradi nižje cene. A pri nakupih hrane nikoli ne bi smelo biti glavno vodilo nižja cena.Poglejmo, kaj pravijo za sadje in zelenjavo: “Uvoženo sadje in zelenjavo na ogromnih plantažah multinacionalk oberejo še nezrelo in pustijo, da umetno dozori med prevozom. Medtem ko hrana z ladjo potuje veliko časa, izgublja mikrohranila, pomembna za zdravje.”
Medtem ko je pri multinacionalkah bistvena množična proizvodnja, ki omogoča nižje cene, je pri slovenski, lokalno pridelani prednost njena kakovost. “Pestra pokrajina, temu ustrezna krma (kar se kaže na kakovosti slovenskega mesa in mleka), biotska raznolikost, kakovostne vode in drugi dejavniki pripomorejo h kakovosti naše hrane,” še poudarjajo na ministrstvu.
Vsebino omogoča Mlekarna Krepko
