Kaj storiti ob bližnjem srečanju s kačo?

Večini ljudi ob srečanju s kačo v naravi zaledeni kri v žilah. Kajti z redkimi izjemami že od malega poslušamo, da so kače nevarne, strupene, smrtonosne. Risanke in zgodbe jih prikazujejo kot zla bitja, ki ne prinašajo nič dobrega. A v resnici se jih v Sloveniji ni treba posebej bati. Od enajstih vrst kač, ki živijo na sončni strani Alp, so le tri strupene. In še pri teh je smrt zaradi ugriza zanemarljivo majhna. V zadnjih desetih letih ni poročil, da bi v Sloveniji ugriz kače povzročil smrt.

Picture

Dejstva: Smrtna doza strupa pri 75 kilogramov težki osebi znaša pri gadu in modrasu 75 miligramov. Medtem ko se pri enem ugrizu gada sprosti 10 miligramov in pri enem ugrizu modrasa 20 miligramov strupa, kar je krepko pod smrtno dozo. Nevarnost obstaja le pri otrocih, še posebej, če bi prišlo do ugriza v glavo, vrat ali večjo veno, vendar tudi pri ugrizih otrok v zadnjih desetletjih v Sloveniji ne beležimo smrtnega primera (vir: zdravstvena.info).

Strupene kače v Sloveniji

V Sloveniji so strupene kače modras (Vipera ammodytes), laški gad (Vipera aspis) ter navadni gad (Vipera berus).
Picture
Navadni gad – vir: V. Breus, wikipedia.org
Navadi gad zraste od 60 do 70 centimetrov v dolžino. Ima ovalno glavo, ki počasi prehaja v čokat trup, ter kratek rep. Na zgornjem delu glave ima temno liso v obliki črke X ali V. Samice so rjave barve, samci so sivi. Na hrbtu imajo cikcakasto progo, ki ni vedno izrazita, poznamo pa tudi popolnoma črne navadne gade. Običajno živi v hladnejših predelih z velikimi temperaturnimi spremembami med dnevom in nočjo. V Sloveniji ga večinoma najdemo v Alpah, Trnovskem gozdu ter na območju Javornika in Snežnika. Zadržuje se na robu močvirij, na planinskih meliščih, barjih, ob planinskih poteh, na jasah ter travnikih in pašnikih.
Laški gad zraste do 85 centimetrov (samec) oziroma 75 centimetrov (samica). Njegova posebna značilnost je rob gobca, ki je zavihan navzgor, vendar ne tvori rožička kot pri modrasu. Hrbet, na katerem opazimo dve vrsti temnih pravokotnikov, ima lahko rjave, sive, opečnate, oranžne in slamnato rumene barve, znani pa so tudi primeri črnih laških gadov. Ima čokato telo, kratek rep in zoženo zenico. V Sloveniji je zaščiten kot ogrožena vrsta. Živi na območju Breginjskega kota, Kobariškega Stola, Breginja, Sabotina in Korade. Najraje se zadržuje na suhih, toplih in prisojnih območjih na travnikih, obronkih gozdov in gozdnih jasah.
Picture
Samica laškega gada – vir: Orchi, wikipedia.org

Modras se od gada loči po značilnem rožičku na nosu in rdeči barvi na spodnji strani repa. Zraste lahko od 65 do 90 centimetrov in je lahko svetlo rjave, rdečkasto rjave ali sive barve. Na hrbtu ima cikcak vzorec ter ima veliko, srčasto oblikovano glavo. Zadržuje se na prisojnih, kamnitih in delno zaraščenih območjih.

Picture
Modras – vir: BS Thurner Hof , wikipedia.org

Kako ravnati, če srečamo (strupeno) kačo

Kača je plašna žival in človeka ne napada. Praviloma ugrizne le, če se počuti ogrožena. Zato je priporočljivo, da smo pri gibanju na območjih, kjer obstaja večja verjetnost zadrževanja kač, glasnejši, da nas zaznajo in se same od sebe umaknejo.

Ugrizu kače se izognemo s pazljivostjo. Pri aktivnostih v naravi ne stopamo in ne segamo v zaraščena območja »na slepo« ter smo pozorni na razpoke in luknje v skalah ter med kamenjem. Priporočljivo je nositi dolga oblačila (dolge hlače) iz čvrstega materiala ter visoko obutev z debelejšim zunanjim slojem (npr. usnjeni gojzarji).

Če vseeno srečamo (strupeno) kačo, ostanemo mirni. Ne poskušamo je aktivno odgnati ali celo ubiti, saj lahko s tem sprožimo njen obrambni nagon in povečamo možnost, da nas napade in ugrizne. Najvarnejša možnost je, da naredimo čim večji ovinek okoli nje. Tudi če naletimo na mrtvo kačo, se ji ne približujemo. Kače imajo refleks ugriza, ki je prisoten še dolgo po njihovem poginu.

Če pride do ugriza

V primeru ugriza strupene kače ostanemo mirni. Možnosti, da bi zaradi ugriza kače v Sloveniji umrli, so izjemno majhne. Pomembno je, da se takoj uležemo in mirujemo. S tem zmanjšamo prenašanje strupa po krvnem obtoku. Mesto ugriza sterilno prevežemo in ud imobiliziramo kot pri poškodbi. Prizadeto okončino namestimo tako, da leži nižje od srca. Nad mestom ugriza naredimo prevezo, vendar le toliko, da omejimo pretok strupa prek površinskih ven. Nikakor ne sme biti preveza tako tesna, da bi občutno zmanjšala prekrvavitev uda. Mesta ugriza ne izžigamo ali izrezujemo kože.

Pomembno: V primeru ugriza kače ne uživamo tablet proti bolečinam in alkohola.

Po nudeni prvi pomoči se čim prej odpravimo k dežurnemu zdravniku ali na urgenco, kjer bodo poskrbeli za ustrezno nadaljnjo obravnavo in po potrebi vbrizgali protistrup. Če smo sami ali če nimamo možnosti hitrega prevoza do zdravstvene ustanove (npr. če smo v gorah), pokličemo 112, kjer bodo na pomoč poslali reševalno vozilo ali gorske reševalce.

Brez strahu

Kot že rečeno, kače v Sloveniji niso nevarne. Če upoštevamo zapisano v zgornjih odstavkih, je pretiran strah pred njimi odveč. Bistveno večjo nevarnost pri gibanju v naravi na območju Slovenije predstavljajo klopi, o čemer smo obširno pisali v aprilski številki Zdravo.si.
Piše:  A.M.
Komentirajte!
Se bojite kač? Zakaj?