Vse, kar morate vedeti o jodu

Jod je kemični element s simbolom I in atomsko številko 53. Element je leta 1811 odkril francoski kemik Bernard Courtois.  Joseph Louis Gay-Lussac pa ga je dve leti kasneje poimenoval po grškem iódis, kar pomeni vijolično obarvan (Wikipedia, 2020).

Jod je element, ki je naravno prisoten v nekaterih živilih, dodan nekaterim vrstam soli in na voljo kot prehransko dopolnilo (NIH, 2020).

Zanimiva dejstva o mineralu jod

Koristi in učinki na telo

Jod je esencialna sestavina ščitničnih hormonov tiroksin (T4) in trijodotironin (3T). Hormoni ščitnice uravnavajo številne pomembne biokemične reakcije, vključno s sintezo beljakovin in encimsko ter presnovno aktivnostjo (National Research Council, 2005, Trumbo et al, 2001). Potrebni so tudi za pravilen razvoj okostja in centralnega živčnega sistema pri plodu in dojenčku (National Research Council, 2005).

Jod nam pomaga pri:

  • hujšanju, ker povzroča izgorevanje maščobe,
  • spodbuja rast,
  • daje več energije,
  • spodbuja duševno prožnost,
  • spodbuja rast las, nohtov, kože in zob (Mindell, 2001).

Najboljši naravni viri

Jod je naravno prisoten v nekaterih živilih, prav tako pa se dodaja soli, ki je označena kot jodirana sol. Priporočene količine joda lahko dobite z uživanjem živil, kot so ribe (npr. trska in tuna), morske alge (haloge), kozice in druga morska hrana, ki je na splošno bogata z jodom. Jod vsebujejo tudi mleko in mlečni izdelki, kot so jogurt in sir (NIH, 2020).

Na voljo pa je tudi sol z dodatkom joda, ki je označena kot jodirana sol ali da vsebuje jodid. Ob nakupu je potrebno biti pozoren, procesirana hrana načeloma ne vsebuje jodirane soli. Prav tako niso jodirane posebne soli, kot so morska sol, kosher (košer) sol, fleur de del, himalajska sol (NIH, 2020).

Kje najdemo mineral jod?

Preglednica 1: Vsebnost joda v 100 g nekaterih živil (Nacionalni portal o hrani in prehrani).

Živilo Jod Živilo Jod
(µg/ 100 g) (µg/ 100 g)
Kozice 130 Sir Mozzarella 4
Oslič 110 Poltrdi sir 4
Školjke 101 Postrv 4
Tun 50 Polnomastni jogurt 4
Losos 34 Jagode 3
Jajce 9 Polnomastno mleko 3
Brusnice 5

%PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle
Vir: Nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si

Prehranski dodatek jod

Prehransko dopolnilo jod je običajno na voljo kot kalijev jodid ali natrijev jodid. Številni multivitaminski in mineralni dodatki vsebujejo jod. Na voljo pa so tudi prehranska dopolnila iz morskih alg, ki vsebujejo jod (NIH, 2020), kot so haloge (Mindell, 2001).

NAJBOLJŠI JOD JE NARAVNI JOD.

Priporočeni dnevni odmerek

Priporočena dnevna količina joda za odraslo osebo je 180-200 µg (NIJZ, 2020).

Preglednica 2: Priporočeni dnevni vnosi (PDV)

Mineral jod

µg

Otroci 1-3 let

100

Otroci 4-6 let

120

Otroci 7-9 let

140

Otroci 10-12 let

180

Otroci 13-14 let

200

Mladostniki 15-18 let

200

Odrasli 19-65 let

180-200

Nosečnice

230

Doječe matere

260

Starejši od 65 let

180

Opombe:

Za vitamine A, C, D, B6, B12, tiamin, riboflavin, niacin, folno kislino, kalcij, fosfor, magnezij, železo, jod in cink veljajo priporočila, medtem ko so za vitamine E, K, pantotensko kislino in biotin ter elemente natrij, klorid, kalij, selen, baker, mangan, krom in molibden navedene ocenjene vrednosti za priporočen vnos.

Vir: NIJZ. 2020.

Pomanjkanje

Pomanjkanje joda je danes redko, saj so si države od začetka 90 let prizadevale zmanjšati pojav pomanjkanja joda po vsem svetu. Še vedno pa obstajajo tvegane skupine, ki lahko imajo nezadosten vnos joda. Rizične skupine za nezadosten vnos joda so:

  • posamezniki, ki ne uporabljajo jodirane soli,
  • nosečnice,
  • vegani in tisti, ki uživajo malo ali nič mleka ali mlečnih izdelkov, morske hrane in jajc,
  • ljudje, ki živijo v pokrajini, kjer primanjkuje joda v tleh in tako s hrano ne vnesejo zadostne količine,
  • posamezniki, ki vnašajo mejne količine joda in uživajo hrano, ki vsebuje goitrogene (npr. zelje, brokoli, cvetača, soja), ki motijo vnos joda v ščitnico.

Pomanjkanje joda ima številne škodljive učinke na rast in razvoj in je lahko vzrok za intelektualno invalidnost. Bolezni pomanjkanja joda so posledica neustrezne proizvodnje hormona ščitnice.

Pri znižanem vnosu joda se lahko pojavi hipotiroza, ki jo spremlja golša, ta je po navadi prvi klinični znak pomanjkanja joda. Pride lahko do poslabšane duševne funkcije in delovne storilnosti zaradi hipotiroidizma. Kronično pomanjkanje joda lahko poveča tudi tveganje za raka ščitnice.

Med nosečnostjo in pri majhnem dojenčku lahko pomanjkanje joda povzroči nepopravljive učinke, kot so nevrorazvojne pomanjkljivosti in zastoj v rasti ploda, splav in mrtvorojenost. Kronično hudo pomanjkanje joda v maternici povzroča kretinizem, stanje, za katerega so značilne motnje v telesnem in dušenem razvoju, gluhonemost, motorično motnjo spastičnost, zastoj v rasti, zapoznelo spolno zorenje ter druge fizične in nevrološke nepravilnosti. Pri dojenčkih in otrocih lahko lažje pomanjkanje povzroči tudi nekoliko podpovprečno inteligenco. Blaga do zmerna pomanjkljivost joda pri materi pa je povezana tudi s povečanim tveganjem za hiperaktivnost s pomanjkanjem pozornosti pri otrocih (NIH, 2020).

Prekomerno uživanje in stranski učinki

Naravni jod ni škodljiv, lahko pa je škodljiv, če je predpisan v prevelikih odmerkih (Mindell, 2001). Veliki odmerki joda lahko povzročijo nekatere enake simptome kot pomanjkanje. Simptomi prekomernega uživanja joda so:

  • golša,
  • povišana koncentracija TSH in
  • hipotiroidizem.

Raziskave so pokazale tudi, da prekomeren vnos joda lahko privede do tiroiditisa in ščitničnega papilarnega raka.

Redki so primeri akutne zastrupitve. Simptomi so:

  • pekoč občutek v ustih, žrelu in želodcu,
  • vročina,
  • bolečine v trebuhu,
  • slabost,
  • bruhanje,
  • diareja,
  • šibek pulz in
  • koma (NIH, 2020).

Absorpcija

Jod v hrani in jodirani soli je prisoten v več kemičnih oblikah, kot so natrijeva sol, kalijeva sol, anorganski jod (I2), jodat, jodid, reducirana oblika joda (Patrick, 2008). Jod se večinoma pojavlja kot sol in ne kot element, zato se imenuje jodid in ne jod. Jodid se hitro in skoraj v celoti absorbira v želodcu in dvanajstniku. Jodat se v prebavilih zmanjša v jodad in absorbira (Trumbo et al, 2001, Zimmermann, 2009). Ob vstopu jodida v obtok, ga ščitnica koncentrira v potrebni količini za sintezo ščitničnega hormona, večina preostale količine pa se izloči z urinom (Trumbo et al, 2001).

Interakcija z drugimi snovmi

Prehranski dodatki joda lahko vplivajo na več vrst zdravil.

Zdravila za ščitnico metimazol (Tapazol) – Zdravilo se uporablja za zdravljenje hipertiroidizma. Jemanje velikih odmerkov joda z zdravili za ščitnico imajo lahko dodaten učinek in povzročijo hipotiroidizem.

Zaviralci angiotenzinske konvertaze (zaviralci ACE) benazepril (Lotensin), lizinopril (Prinivil in Zestril) in fozinopril (Monopril) – Ta zdravila se uporablja predvsem za zdravljenje visokega krvnega tlaka. Uporaba kalijevega jodida z zaviralci ACE lahko poveča tveganje za povišano koncentracijo kalija v krvi (hiperkalemija).

Diuretiki spironolakton (Aldactone) in amilorid (Midamor) – Jemanje kalijevega jodida s temi zdravili, ki varčujejo s kalijem, lahko poveča tveganje za hiperkalemijo (NIH, 2020).

Zaključek

Prehranske potrebe je priporočljivo zadovoljiti z živili. Hrana vsebuje naravne oblike esencialnih vitaminov in mineralov in tudi prehranske vlaknine ter druge naravno prisotne snovi, ki pozitivno vplivajo na zdravje. V nekaterih primerih pa so obogatena živila in prehranska dopolnila lahko koristna pri zagotavljanju enega ali več hranil, ki jih sicer uživamo v manjši količini kot priporočeno. Vsebina je zgolj informativne narave. Za nasvet in odgovore, vezane na vaše zanimanje in uporabo prehranskih dopolnil ter o tem, kaj je najboljše za vaše splošno zdravje, se obrnete na vašega zdravnika.

Pripravila Lucija Avguštin, mag., osebna trenerka in prehranska svetovalka

Viri

Mindell, E. (2001). Vitaminska biblija za novo tisočletje. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si. Jod. Dostopano 29.12.2020 na https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/minerali/jod

National institutes of Health (NIH). 2020. Fact Sheet for Health Professionals – Iodine. Office of Dietary Supplements, US National Institutes of Health. Dostopano 29.12.2020 na https://ods.od.nih.gov/factsheets/Iodine-HealthProfessional

NIJZ. 2020. Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hrani. Dostopano 29.12.2020 na https://www.nijz.si/sl/referencne-vrednosti-za-energijski-vnos-ter-vnos-hranil

National Research Council. (2005). Health implications of perchlorate ingestion. National Academies Press.

Patrick, L. (2008). Iodine: deficiency and therapeutic considerations. Alternative Medicine Review, 13(2). Dostopano 29.12.2020 na https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18590348/

Trumbo, P., Yates, A. A., Schlicker, S., in Poos, M. (2001). Dietary reference intakes: vitamin A, vitamin K, arsenic, boron, chromium, copper, iodine, iron, manganese, molybdenum, nickel, silicon, vanadium, and zinc. Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics, 101(3), 294. Dostopano 29.12.2020 na https://www.nap.edu/catalog/10026/dietary-reference-intakes-for-vitamin-a-vitamin-k-arsenic-boron-chromium-copper-iodine-iron-manganese-molybdenum-nickel-silicon-vanadium-and-zinc

Wikipedia. Dostopano 29.12.2020 na https://en.wikipedia.org/wiki/Iodine

Zimmermann, M. B. (2009). Iodine deficiency. Endocrine reviews, 30(4), 376-408. Dostopano 29.12.2020 na https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/19460960/