Da bi bilo kampiranje brezskrbno in resnično v užitek, je dobro vedeti, kje se skrivajo možne nevšečnosti, ki lahko ob pomanjkanju izkušenj uničijo vaš dopust ali oddih ob koncu tedna.1. Temperature in padavine
Na vreme človek ne more vplivati, lahko pa se nanj pripravi. Ali kot radi rečejo Skandinavci, slabega vremena ni, so le slaba oblačila. Zlato pravilo: s seboj je bolje vzeti kaj več kot premalo. Bolje je imeti poln prtljažnik rezervnih oblačil, kot da vas zebe ali da morate noč prebiti v mokrih oblačilih. Moker in premražen človek hitro stakne prehlad ali še kaj hujšega.
2. Insekti
Nič ni bolj živce parajočega kot nenehno brenčanje komarjev in nato praskanje po vsem telesu. S piki insektov in žuželk se je pri kampiranju treba sprijazniti, a vseeno jih lahko omejimo. Repelent proti insektom je tako nujna oprema vsakogar, ki se odpravlja kampirat. Čeprav proizvajalci “naravnih” repelentov zagotavljajo, da so učinkoviti, izkušnje kažejo, da v resnici ni čisto tako. Če se želite resnično zaščititi pred nadležnimi piki, potrebujete repelent, ki vsebuje kemično snov DEET. Naravni zvarki lahko nekoliko pomagajo, a prav zelo učinkoviti žal niso.
3. Klopi
Kot smo že pisali, je po posledicah za zdravje klop najnevarnejša žival v Sloveniji. Če kampirate v Sloveniji ali drugih državah, kjer so klopi okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa (KME), je zato cepljenje proti KME pravzaprav nujno. Poleg tega nevarnega virusa klopi pri nas prenašajo tudi bakterijo, ki povzroča lymsko boreliozo. Cepiva proti tej bolezni ni, a jo je ob dovolj zgodnem odkritju mogoče učinkovito zdraviti z antibiotiki.
V vsakem primeru je na kampiranju priporočljivo vsakodnevno pregledovanje telesa, da pravočasno odkrijemo in odstranimo morebitne klope, priporočljiva pa je tudi uporaba repelentov, še zlasti, če nismo cepljeni proti KME.
4. Hrana in voda
Higienske razmere za pripravo hrane v kampu niso vedno ugodne. Prah, umazanija, mrčes, žuželke, morebitne domače živali, pomanjkanje primernih površin za pripravo hrane… Zaradi vsega naštetega je pri pripravljanju hrane treba higieni posvetiti še nekaj več pozornosti kot sicer.
Problematična so lahko tudi nekatera živila, kot so sveže meso, jajca in mlečni izdelki, še posebej, če nimamo na voljo hladilnika, ki je sposoben zagotavljati konstantno temperaturo pod 7°C. Za takšna živila velja, da jih moramo (če nimamo hladilnika) pripraviti čim prej po nakupu ter paziti, da so ustrezno toplotno obdelana (pečena, kuhana).
Pri vodi, ki jo hranimo v kanistrih ali plastenkah, pazimo, da je ne izpostavljamo direktno soncu. Priporočljivo je imeti tudi ločena kanistra za pitno vodo ter vodo za umivanje.
5. Kronične bolezni
Osebe, ki se soočajo s katero od kroničnih bolezni, morajo že pred odločitvijo za takšen način preživljanja dopusta razmisliti, ali jim njihova bolezen to omogoča oziroma kako si prilagoditi bivanje v kampu, da ne bi prišlo do zapletov. Če denimo jemljete zdravila, ki jih je treba hraniti v hladilniku, mora biti prenosni 12 V ali plinski hladilnik del vaše obvezne opreme. V primeru negotovosti je vsekakor koristno tudi, če se pred odhodom posvetujete z zdravnikom.
Čim manj kompliciranja
Namen zgoraj zapisanega nikakor ni, da bi vas odvrnil od kampiranja. Gre namreč za enega najlepših načinov preživljanja dopusta in kratkih oddihov, če ste radi v stiku z naravo in vas ne moti kak pik komarja in madež zemlje na hlačah. Kljub temu pa je, še posebej, če se na kampiranje odpravljate prvič, dobro upoštevati nasvete izkušenih mačkov in ne ponavljati začetniških napak, ki vam lahko pokvarijo dopust.
In še najpomembnejši nasvet – ne komplicirajte! Kampiranje ni samo spanje v šotoru, je doživetje, ki ga je težko opisati, saj ga vsak doživlja po svoje. Ne glede na to, je pravim kampistom skupno eno – raje v šotor kot v hotel s petimi zvezdicami!
A.M.
