Pomanjkanje spanja je dokazano vzrok za mnoge težave z duševnim in telesnim zdravjem, med drugim tudi za težave, ki so povezane z oslabljenim imunskim sistemom. Slednji je naša glavna zaščita pred prehladom, gripo in drugimi okužbami, zato je pomembno, da ni oslabljen. V tem primeru namreč ne more opravljati svoje naloge dovolj učinkovito. Posledica tega je večja verjetnost, da zbolimo, pa tudi samo prebolevanje gripe ali prehlada traja dalj časa.
Povezava med pomanjkanjem spanja in imunskim sistemom je dokaj kompleksna, tako kot je kompleksen imunski sistem sam. Sestavljajo ga številni tipi celic in beljakovin, katerih naloga je, da branijo telo pred škodljivimi virusi.
Manj spanja, slabša odpornost
Več študij je pokazalo, da se v primeru pomanjkanja spanja v telesu zmanjša število T-celic, ki imajo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema. Hkrati se poveča število vnetnih citokinov (beljakovin z majhno molekulsko maso, ki delujejo kot posredniki med elementi imunskega sistema). Oboje pomeni večje tveganje, da bo oseba ob srečanju z virusom gripe ali prehlada tudi zbolela.
Pomanjkanje spanja pa ne vpliva samo na to, ali bomo zboleli. Vlogo ima tudi pri tem, kako bomo preboleli gripo ali prehlad.
Spanje vpliva tudi na okrevanje
Človeško telo se proti okužbam bori s povišano telesno temperaturo. Ob premajhni količini spanja med samim prebolevanjem bolezni tako tudi ta obrambni mehanizem telesa ne deluje optimalno. Telesna temperatura običajno naraste, medtem ko spimo. Če ne spimo (dovolj), se telo ne more tako dobro boriti proti okužbi, kot bi se sicer lahko.
“Dovolj spanja je potrebnega, tudi če ste se cepili proti gripi.”
Dovolj spanja je potrebnega, tudi če ste se cepili proti gripi. Študije dokazujejo, da cepivo proti gripi manj ščiti ljudi, ki premalo spijo. Razlog je v tem, da premalo spanja oslabi imunski sistem, ki zato razvije manj protiteles.
Manj spanja, večja umrljivost
Spanje ima pomembno vlogo tudi pri sposobnosti telesa, da se bori z resnimi zdravstvenimi težavami. Raziskave kažejo, da je pri ljudeh s pomanjkanjem spanja večje tveganje, da bodo umrli zaradi bolezni srca. In to je samo en primer. Več študij je pokazalo povezavo med umrljivostjo zaradi bolezni in količino spanja. Strokovnjaki zato priporočajo 7 ur ali več spanja na dan, medtem ko 6 ur spanja ali manj poveča verjetnost za težje zaplete.
Nekateri potrebujejo več, drugi manj spanja
Ljudje smo si različni. Nekateri potrebujejo več spanja, drugim se tudi manj spanja ne odrazi tako hitro na imunskem sistemu. Toda če imate šibkejši imunski sistem (se hitro nalezete prehlada ali gripe), je pomembno, da telesu omogočite dovolj nočnega počitka. Nenazadnje je spanje pomembno ne le za imunski sistem, temveč tudi za druge procese v telesu. Zato bi morala biti zadostna količina spanja zelo visoko na lestvici posameznikovih prioritet. Vsekakor višje kot delo in zabava.
Kako se dovolj naspati
Strokovnjaki priporočajo, da se vsak dan odpravimo spat in zbudimo ob enakem času. Pomembno je tudi okolje – za kakovostno spanje mora biti prostor temen, pred spanjem pa naj ne bi gledali televizije ali uporabljali računalnika.
Če premalo spite, je ključno vprašanje, zakaj.
Če premalo spite, je ključno vprašanje, zakaj. Ali zaradi lastne izbire (ker npr. pozno v noč delate ali gledate televizijo), ali ker ne morete zaspati. Če je razlog slednje, obiščite svojega zdravnika in mu predstavite svojo težavo.
Razlogov za težave s spanjem je lahko veliko – od uživanja prevelike količine kave ali določenih vrst živil do stresa in drugih psiholoških težav. Lahko vam bo predlagal vaje za sproščanje ali pa vsaj na začetku pomagal z zdravili. Ob tem je najpomembneje, da skupaj z zdravnikom odkrijete, kaj je resničen vzrok vašim težavam s spanjem.
A.M., vir: WebMD
