Poznate kemikalije, ki so v naši kozmetiki?
V tokratnem prispevku bom nadaljevala s temo, ki sem jo načela v prejšnji reviji Zdravo.si, in sicer se bom osredotočila na kemikalije, ki so prisotne v naši kozmetiki.
Nevarne kemikalije
Kemikalije
se nahajajo v skoraj vsej konvencionalni kozmetiki. Poglejmo nekaj najpogosteje
uporabljanih problematičnih sestavin:
- PARABENI
Imena: METHYL, PROPYL, BUTYL, ETHYL in IZO PARABEN
Parabeni so konzervansi in se uporabljajo kot zaviralci mikroorganizmov ter za podaljšanje roka trajanja izdelkov.
Z lahkoto preidejo skozi podkožna tkiva v telo, na kar lahko še dodatno vplivajo snovi za pospeševanje prodiranja, ki jih najdemo v kozmetičnih preparatih. V študijah je bilo ugotovljeno njihovo estrogeno delovanje (oponašajo hormon estrogen) in zato spadajo med hormonske motilce, posledično pa se jih povezuje tudi z rakom na dojki. Povzročajo tudi alergične reakcije in izpuščaje ter lišaje na koži.
Zaradi nizke koncentracije v kozmetičnih izdelkih so strokovnjaki zaključili, da ni dovolj podatkov, da bi parabene prepovedali za uporabo v kozmetičnih izdelkih. Vendar pa ostaja vprašanje, koliko izdelkov s parabeni vsakodnevno nanesemo na kožo in kakšen vpliv imajo na nas zaradi večletne uporabe. Na žalost so kljub dokazani toksičnosti množično v uporabi,
saj se pojavljajo v večini kozmetičnih izdelkov za vsakodnevno nego.
- METILIZOTIAZOLINON
Imena: 2-METHYL- 3 (2H) -ISOTHIAZOLONE; 2-METHYL-2H-ISOTHIAZOL-3-ONE; 2-METHYL-3 (2H) -ISOTHIAZOLONE; 2-METHYL-4-ISOTHIAZOLIN-3-ONE; 3 (2H) -ISOTHIAZOLONE, 2-METHYL-; 3 (2H) ISOTHIAZOLONE, 2METHYL; METHYLCHLOROISOTHIAZOLINONE225METHYLISOTHIAZOLINONE SOLUTION; 2-METHYL-3 (2H) -ISOTHIAZOLONE; 2-METHYL-4-ISOTHIAZOLIN-3-ONE
Je konzervans, ki so ga začeli uporabljati leta 2005 (nekateri proizvajalci so ga uvedli tudi kot zamenjavo za zdravju škodljive parabene).
Izdelkom ga dodajajo, da bi preprečili rast bakterij in kvasovk. Povzroča hude alergije – pordelo in srbečo kožo, izpuščaje, srbeče oči, otekanje obraza in alergije. Obstajajo študije, ki dokazujejo, da povzroča tudi poškodbe možganskih celic in živcev.
Metilizotiazolinon najdemo v šamponih, gelih za prhanje, balzamih, izdelkih za vlaženje kože, gelih in losjonih za lase, barvah za lase, kremah za sončenje, tekočih milih, penečih kopelih, anti-aging izdelkih, kremah…
- DEA in sorodni TEA in MEA
Imena: diethanolamine (DEA), triethanolamine (TEA), monoethanolamide (MEA) Cocamide DEA in Lauramide DEA
Pogosto se uporabljata v kozmetiki kot emulgatorja ali za pospeševanje penjenja. Najpogosteje ju najdemo v kremastih in penečih se izdelkih, kot so npr. šamponi, vlažilni geli, mila, kreme za sončenje ipd. S pomočjo DEA kemikalij se uravnava tudi pH, saj izničuje kislost ostalih
kozmetičnih sestavin.
DEA in vse njene različice povzročajo rahlo do hudo razdraženost kože in sluznic, ki se kaže v alergičnih reakcijah, draženju oči ter suhosti kože in las. Laboratorijske raziskave so pokazale, da povzroča rakasta obolenja jeter in spremembe kože zaradi spremenjenega delovanja trebušne slinavke in ščitnice. Če prideta v stik z nitrati, lahko povzročita nastanek kancerogenih
nitrosaminov. Sta toksična, kadar se absorbirata skozi kožo dalj časa.
- DBP ali Dibutil Ftalat, sorodni DEP ali Dietil Ftalat in DEHP ali Di-etilheksil Ftalat
To kemikalijo najdemo v lakih za nohte, sprejih za oblikovanje las, losjonih za telo in deodorantih. V kozmetičnih izdelkih služi kot topilo za sintetična barvila, proizvajalci pa jo navadno skrijejo v sestavino Fragrance (dišava). Dišave spadajo med poslovne skrivnosti, tako da proizvajalci niso zavezani k razkritjem njihovih sestavin.
DBP z lahkoto prehaja skozi kožo v telo. V stiku z drugimi kemikalijami poveča njihovo sposobnost tvorjenja genskih sprememb.
Laboratorijske raziskave so pokazale, da DBP povzroča razvojne nepravilnosti na testisih, prostati in zmanjšuje količino spermijev. Povezujejo jo tudi z motnjami delovanja pljuč, jeter in ledvic, ki lahko v skrajnem primeru vodijo do razvoja raka. EU zakonodaja je kemikalijo označila kot hormonski motilec, saj vpliva na delovanje hormonov in škodi reproduktivnim organom na stopnji fetusa. Škodljiva je tudi okolju.
DBP se sicer uporablja pri proizvodnji PVC plastike, saj plastiki zagotavlja njeno prožnost.
- Konzervansi, ki sproščajo
formaldehid
V to skupino konzervansov sodijo DMDM Hydantoin, Diazolidinyl Urea, Imidazolidinyl Urea, Methenamine in Quarternium-15, Germall II in Germall 115, ipd.
Konzervanse, ki sproščajo formaldehid, najdemo v mnogih kozmetičnih izdelkih. Formaldehid sodi v skupino strupenih kancerogenih snovi. Pri teh spojinah je problematično počasno in dolgotrajno izločanje formaldehida v obliki plina. Formaldehid je izredno kancerogen, lahko pa prehaja skozi kožo v telo. Ameriška Akademija za dermatologijo je odkrila, da so glavni vzrok za kontaktni dermatitis (vnetje kože), dražijo kožo in oči ter povzročajo alergije tudi v manjših koncentracijah.
Samo spojino se uporablja pri proizvodnji sintetičnih lakov za zaščito lesa, ojačevalcev nohtov, plastičnih talnih oblog, druge plastike in čistil za WC školjko.
- Petrolej oz. petrulatum
Znan tudi kot »petroleum jelly« – naftni žele oz. gel.
Petrolej je produkt petrokemije*. Je derivat mineralnih olj in se uporablja kot emolient (mehčalo) v kozmetiki. Na koži naredi nepropustno plast in zato zadržuje vlago. Nima nikakršne hranilne vrednosti za kožo in lahko negativno vpliva na lastni naravni vlažilni
mehanizem našega telesa, kar pripelje do suhosti in razpokanosti kože. Pogosto povzroči prav tak učinek, kot naj bi ga preprečeval, hkrati pa pogosto deluje dražeče in alergeno. Proizvajalci kozmetike ga uporabljajo, ker je neverjetno poceni.
Najdemo ga v mnogih hidratantnih kremah in sredstvih za nego las, saj lasem daje lesk.
* Petrokemija je področje kemije, ki obsega tehnične postopke in kemijske sinteze za industrijsko pridobivanje produktov iz nafte in zemeljskega plina (vir: Wikipedija). Okrog
10% nafte predelajo v kemikalije. Te kemikalije imenujemo PETROKEMIKALIJE,
kemijsko predelavo nafte pa PETROKEMIJA (vir: www.nafta.si).
- Mineralno olje
Je produkt petrokemije* in stranski produkt pridelave petroleja, zapira pore in tako koži onemogoča izločati strupe iz telesa, povzroča akne in tudi druga kožna obolenja. Upočasnjuje tudi samo delovanje kože in razvoj celic ter tako pospešuje staranje. Več raziskav je potrdilo, da lahko slabo rafinirano mineralno olje povzroči raka kože in skrotuma po daljši uporabi mineralnih olj.
Najdemo ga v otroških oljih, losjonih za telo, milu in ličilih. Sicer pa se ga uporablja tudi v motornih oljih in pesticidih.
- Sintetične dišave
Med sestavinami so navadno navedene na zadnjem mestu kot »fragrance« ali »parfume«. Dišave spadajo med poslovne skrivnosti, tako da proizvajalci niso zavezani k razkritjem njihovih sestavin. Narejene so iz kemikalij, ki povzročajo alergije, astmo, nekatere so kancerogene in nevrotoksične. Prav tako so škodljive tudi okolju. Dražijo kožo in sluznice, povzročajo alergije, migrene in sprožajo astmatične napade. Nekatere težave, povezane z uporabo teh kemikalij, so: glavoboli, vrtoglavica, izpuščaji, hiperpigmentacija kože, dražeč kašelj, bruhanje, draženje kože – seznam se še kar nadaljuje. Dermatološke klinike po celem svetu so že statistično dokazale, da so sintetične dišave drugi največji krivec za kožna obolenja. Laboratorijski testi pa so tudi dokazali povezavo med sintetičnimi dišavami in nekaterimi oblikami raka ter boleznimi živčevja.
Proizvajalci kozmetičnih izdelkov jih dodajajo v izdelke zaradi prikrivanja neprijetnega vonja drugih kemikalij v izdelku in zaradi pospeševanja prodaje. Najdemo jih v parfumih, skoraj vseh izdelkih za osebno nego, čistilih, pralnih sredstvih itd. Sintetična dišava je izredno kompleksna, proizvajalci pa za njeno izdelavo izbirajo med 3000 kemikalijami. Povečini so sintetične kemikalije, ki jih uporabijo za izdelavo sintetičnih dišav, strupene, v kombinaciji z drugimi pa se ta toksičnost še potencira.
- Sintetična barvila
Sintetične barve (color) se uporabljajo za lepši videz izdelkov. Označene so lahko kot FD&C ali D&C, čemur sledi barva in številka (na primer FD&C red no. 6). Mnogo sintetičnih barvil je lahko kancerogenih. Proizvajalci barvil za dekorativno kozmetiko nejasno prikazujejo sestavo le teh. Po določilih uredbe za kozmetične proizvode so proizvajalci in uvozniki dolžni posredovati informacijo o sestavinah posameznega proizvoda vsem osebam, ki to zahtevajo. Niso pa dolžni posredovati poslovnih in proizvodnih informacij, ki so njihova poslovna tajnost. Nekateri barvni pigmenti so sporni, ker se v njihovi sestavi npr. skrivajo halogensko organske spojine.
Sintetična barvila iz premogovega katrana najdemo med sestavinami pod oznako CIxxxxx. Premogov katran je mešanica kemikalij, ki so visoko kancerogene. Posledično sintetična barvila vsebujejo tudi težke kovine, nekatere pa so vezane na aluminij. Težke kovine in aluminijeve spojine so strupene za možgane. Zanimivo je tudi to, da nekaterih barvil proizvajalci ne smejo dati v hrano, lahko pa jih dajo v ličila, tudi šminke. Šminko pa z lahkoto pojemo.
- BHT, Butiliran Hidroksitoluen in BHA, Butiliran Hidroksianizol
BHT in BHA sta sorodna sintetična antioksidanta, ki v kozmetiki in prehrani služita za ohranjanje obstojnosti izdelkov. Sprožita lahko alergijsko reakcijo kože, BHA pa je dokazan hormonski motilec in je kancerogen. Ima tudi sposobnost bio-akumulacije in je škodljiv za okolje. BHT je strupen in povzroča težave z jetri, ščitnico in ledvicami. V določenih okoliščinah pa je tudi kancerogen, v velikih količinah pa kot hormonski motilec – oponaša estrogen in zavira delovanje moških spolnih hormonov, kar vpliva na (ne)plodnost.
Ti dve kemikaliji najdemo pogosto v vlažilcih in ličilih. EU prepoveduje uporabo BHA v dišavah, vendar spadajo dišave med poslovne skrivnosti, tako da proizvajalci niso zavezani k razkritjem njihovih sestavin.
- PEG, Polietilenski glikoli
Te kemikalije so narejene s pomočjo petrokemije.* V kozmetiki se uporabljajo kot zgoščevala, topila, mehčala in vlažila. Prav tako so osnova kozmetičnim kremam in mnogim farmacevtskim odvajalnim sredstvom.
Odvisno od postopka proizvodnje, so lahko PEGi onesnaženi z oksidom etilena in 1,4-dioksanom. Ti dve kemikaliji sta karcerogeni, oksid etilena je tudi nevrotoksičen, vpliva pa tudi na razvoj plodu v maternici. 1,4-dioksan je tudi izredno obstojen in se s težavo razkraja. Posledično ostaja v okolju izredno dolgo. Analize so pokazale prisotnost te kemikalije celo v organskih in naravnih izdelkih.
Same PEG kemikalije naj bi delovale strupeno na genskem in sistemskem nivoju, dražile pa naj bi tudi kožo. Izredno dobro lahko prehajajo skozi kožo v telo, saj kožo »odprejo« in tako omogočajo prehajanje tudi drugim kemikalijam, ki drugače v naše telo ne bi mogle vstopiti.
Ali poznate škodljive kemikalije, ki jih vsakodnevno dajete nase?
