Zdaj, ko so dnevi vse krajši, zunanje temperature nižje, nebo pogosto oblačno in z njega skoraj vsak dan nekaj pada, so le redki med nami, ki jih to ne zaustavi in gredo ven teč. Ostati doma je toliko bolj prijetno kot iti ven na mraz. Vsaj na prvi pogled je videti tako. Celo zimo se lahko tolažimo, da bo, ko bo prišla pomlad, vse drugače. Da bomo takrat spet zaživeli s polnimi pljuči. Le počakati moramo nanjo.
Pozimi zelo veliko ljudi bistveno zmanjša svoja vsakodnevna gibalna opravila. Namesto s kolesom ali peš gremo v službo z avtomobilom ali avtobusom. Na vrtu ni kaj pametnega početi. Vsakodnevni sprehodi in občasni teki pa so bolj izjema kot pravilo. Škoda, da je tako. S tem namreč zelo poslabšamo delovanje celotnega telesa. Zdravje se nam prične krhati. Naše telo preprosto potrebuje redno gibanje na povsem fizičnem nivoju, pa ne samo na njem, prav enako kot potrebuje hrano, vodo, …
Ja, brez rednega gibanja smo gibalno podhranjeni. Zato je tako rekoč nujno, da v našem prostem času ne ostanemo vedno doma na toplem preprosto zato, ker je na prvi pogled to boljša odločitev. Na prvi pogled je morda res bolje, da ostanemo doma, ampak na prvi pogled ne vidimo prav daleč. Zato glejmo raje naprej, čim dlje naprej. Takrat ne bomo videli, kako nas zunaj zazebe, ampak kako nam iz minute v minuto postaja prijetneje, topleje in kako smo ponosni nase, da smo zmogli narediti tisti odločilni korak, s katerim smo se odlepili od tolažilnega objema mehkega fotelja.
Postavimo si cilje
Ja, s cilji je vse lažje, bistveno lažje. Brez njih je naša volja zavita v meglo in povsem razumljivo je, da takrat res ne moremo videti dlje. Z jasnimi cilji pa se nam pogled razjasni. Takrat tudi v zimskem mrazu začutimo pomladno prebujajočo toploto.
Za maratonce, velike in male, je zelo preprosto določiti si oprijemljive cilje, ki nas bodo kot svetilniki vodili skozi zimo. Preprosto izberemo zgodnji mali ali veliki maraton, ki je na sporedu takoj ob izteku zime ali pa celo med njo. Prijavljeni na maraton smo namreč hkrati prijavljeni na redne treninge. Kdor pa se do zdaj ni ukvarjal s tekom, si naj zastavi za cilj, da čez zimo redno hodi, teče pa le kratke odseke sprehoda. Tako bo lahko že zgodaj spomladi bolje pripravljen toliko lažje stopil v svet teka.
Primerno se oblecimo
Primerna obleka je takšna, v kateri se ne podhladimo, a niti ne “skuhamo” v lastnem potu. Torej moramo pri oblačenju najti pravo mero. Predlagam, da se oblečemo tako, da nam je na začetku teka malo hladno. Po pretečenih prvih 5 minutah pa je prav, da nam je že prijetno toplo. Priporočam uporabo rokavic, toplejših nogavic, toplejših oprijetih tekaških hlač, več gornjih tanjših plasti (tri do pet plastno) in da ne pozabimo na kapo. Takrat, ko je mraz še bolj oster, lahko dodatno zaščitimo naše dihalne poti z masko iz tkanine. A po izkušnjah še do -5 ali celo -10 stopinj Celzija to za večino tekačev ni potrebno.
Prilagodimo trening
Glede na to, da pozimi večinoma le ohranjamo splošno telesno pripravljenost, naj bo tudi trening v tem obdobju temu primeren. Pomembno je predvsem to, da so treningi redni. Zaradi hladnejšega zraka se izogibajmo intenzivnejšim tekom, kjer moramo dihati na vsa pljuča. Dolgi teki so lahko krajši od tistih, ki jih delamo na neposrednih pripravah na maraton.
Izberimo ustrezne tekaške poti
Običajne tekaške poti moramo zaradi snega, ledu, blata in (ali) teme pogosto zamenjati z »zimskimi«. Pločniki, manj prometne ulice in ceste so kot nalašč za to. Predsodek, da so to slabše poti, nam naj ne greni teka. Lahko smo jim le hvaležni, da jih imamo. Da bomo zaradi varnosti na cesti bolj vidni, se opremimo z odsevnimi trakovi in lučkami.
Upoštevajmo morebitne bolezenske znake
Pozimi smo toliko pogosteje prehlajeni in tudi gripa rada razsaja. Če se na bolezenske znake ne odzovemo pravočasno in ustrezno, se lahko naše zdravstveno stanje iz povsem nedolžnega prehlada prelevi v velik problem. Rahlo vnetje zgornjih dihalnih poti je pozimi zelo pogosto. Zaradi tega se še ni treba povsem odpovedati treningu, zmanjšajmo pa njegov obseg in intenzivnost. Trening ali vsakršno napornejšo gibalno dejavnost pa moramo nujno postaviti na stran pri močnejših vnetjih dihalnih poti, slabšem splošnem počutju, vročini, bolečinah glave, bolečinah v mišicah in (ali) kosteh.
Gremo torej danes teč? Če imamo to srečo, da si lahko privoščimo, četudi le 15 minut ali še manj, živahnega gibanja, ga le izkoristimo. Vsaka minuta teka ima učinek. Začutili ga bomo še dolgo potem, ne nazadnje tudi tako, da se bomo s še večjim veseljem usedli v objem mehkega naslanjača in si privoščili počitek. Počitek brez predhodnega napora preprosto ni počitek, ampak vse bolj napor. Počivajmo kvalitetno.
Tek v skupini
Ker so časi, ko so se službe končale ob štirinajsti uri, že davno za nami, je tek v temi z lučko okoli pasu za večino od nas edina rešitev. Kljub temu pa je nežnejši spol pogosto strah pred nepridipravi, ki se lahko znajdejo vsepovsod, v temi pa sploh. Zato je toliko bolj prijetno in varneje teči v družbi. Če v vašem kraju še ni takšne skupine, vam priporočam, da razmislite, kako bi jo lahko ustanovili. V Ljubljani imamo skupino Urbanih tekačev. Družno tečemo vsak torek in četrtek.
Privoščimo si potep na morje
