V Sloveniji je po zakonu vsakdo dolžan poškodovanemu ali bolnemu v nujnem primeru po svojih močeh in sposobnostih nuditi prvo pomoč in mu omogočiti dostop do nujne medicinske pomoči. V pogovorih z ljudmi in ob prebiranju spletnih forumov pa lahko večkrat zasledimo izjave: “Jaz že ne bom pomagal. Kaj če naredim kaj narobe in me bo človek potem še tožil?” Ali slednje drži?
Kratek odgovor se glasi: ne. Poškodovani sicer lahko toži osebo, ki mu je nudila prvo pomoč, a s svojim zahtevkom na sodišču ne bo uspel. Še več, odškodninska odgovornost in kazen mu grozita, če bi lahko pomagal po svojih močeh in brez nevarnosti zase, pa tega ni storil. Tudi sicer v Sloveniji še ni bilo primera, ko bi poškodovani tožil človeka, ki mu je rešil življenje. “Gre za urbani mit,” povedo reševalci. Bil je sicer primer, ko je oseba tožila poklicnega reševalca, a je tožba na sodišču padla.
Poklicni reševalci in inštruktorji prve pomoči vedo povedati, da razlog za nenudenje prve pomoči ponavadi ni v bojazni, da bi jih preživeli tožil, temveč v strahu in negotovosti, ki izvira iz neznanja in neizkušenosti. Na prvi pogled je paradoksalno tudi, da je manjša možnost, da bo kdo pomagal, če je na kraju dogodka več ljudi. V takšnem primeru se marsikdo ne želi izpostaviti in razmišlja na način: “Saj so še drugi, ki lahko pomagajo, zakaj bi jaz, ki ne znam dobro.”
Vsaka pomoč je boljša od nobene pomoči
Toda vedeti je treba, da je v primeru, ko je ogroženo življenje, vsaka prva pomoč boljša od nobene pomoči. Četudi oseba, ki se znajde na kraju dogodka, nima znanja in se boji pomagati, lahko življenje reši že s tem, da pokliče 112 in sledi navodilom dispečerja.
Ko gre za življenje ali smrt, ne moremo narediti ničesar narobe, saj bo v primeru, ko ne naredimo ničesar, poškodovana ali obolela oseba zagotovo umrla, z nudenjem pomoči pa to verjetnost vsaj nekoliko zmanjšamo. Tudi poškodbe, ki bi nastale zaradi nudenja pomoči, nas ne smejo odvrniti, če je druga možnost ta, da poškodovana ali obolela oseba umre.
Prav tako je ob sumu na poškodbo hrbtenice v prometni nesreči še vedno bolje, da osebo odstranimo iz gorečega vozila (če lahko to storimo brez nevarnosti zase), kot da jo pustimo umreti v gorečem vozilu. Enako velja za oživljanje. Polomljena rebra so manjše zlo od smrti zaradi zaustavitve srca in dihanja.
Koristno je obnoviti znanje prve pomoči
Večina se s postopki za nudenje prve pomoči sreča ob opravljanju vozniškega izpita. Ker znanje sčasoma zbledi, je nadvse priporočljivo, če se na približno 10 let znova udeležimo tečaja prve pomoči, na katerem nas naučijo tudi sodobnih pristopov pri nudenju prve pomoči, kot je uporaba avtomatskega defibrilatorja.
Nenazadnje ne gre le za tujce na cesti ali pločniku. Z znanjem in pripravljenostjo nuditi prvo pomoč lahko rešimo tudi življenje bližnjega, prijatelja ali sodelavca. Nesreča in bolezen nikoli ne počivata in nikoli ne vemo, kdaj in kje bomo lahko z enostavno pomočjo nekomu rešili življenje.
A.M.
