Pravilna zaščita pred nevarnimi sončnimi žarki

»Če bi vam lahko dal samo en nasvet za prihodnost, bi vam svetoval zaščito pred soncem.« Najbrž poznate te besede z začetka pesmi Everybody’s free (to wear sunscreen). Vsekakor pameten nasvet, saj je izpostavljanje soncu brez zaščite vse prej kot zdravo. Zgovoren je podatek, da se je pojavnost melanoma (malignega tumorja, ki nastane z maligno preobrazbo melanocitov) v zadnjih 50 letih najhitreje večala. Če je bilo kumulativno življenjsko tveganje za nastanek melanoma v letu 1950 le 1:1500, je bilo leta 2000 že 1:75. Te številke pomenijo, da bodo v današnjem času melanom dobili kar trije ljudje od dvestotih (vir: prof. dr. Uroš Ahčan).
Picture
Glavni dejavnik tveganja za nastanek melanoma je izpostavljenost UV žarkom. Če pustimo ob strani »sončenje« v solarijih ter izpostavljenost UV žarkom pri delu v določenih industrijskih panogah, glavno nevarnost predstavlja izpostavljanje soncu brez ustrezne zaščite. UV žarkom lahko pripišemo vzrok za nastanek melanoma pri več kot 90% vseh novo nastalih melanomih (vir: prof. dr. Uroš Ahčan).

Ostali škodljivi učinki sončnih žarkov

Melanom oz. kožni rak ni edino tveganje, ki ga prinaša izpostavljenost UV žarkom. Tukaj so še prezgodnje staranje kože, nastanek rdečih, luskastih ali sončnih peg, poškodbe krvnih žil in sončne opekline.

Kako se pravilno zaščititi?

Najboljša zaščita pred sončnimi žarki je ta, da se jim ne izpostavljamo, še posebej med 10. in 16. uro, ko je UV sevanje sonca najmočnejše. Ker pa to ni vedno možno, oziroma ker se marsikdaj zavestno želimo izpostaviti soncu – nenazadnje sonce pozitivno vpliva na tvorjenje vitamina D in dobro počutje – se je potrebno pred škodljivimi učinki sončnih žarkov ustrezno zaščititi.

Oblačila in pokrivalo

Lahka oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami nudijo učinkovito zaščito pred UV žarki. Še posebej je zakrivanje kože z oblačili priporočljivo v gorskem svetu, kjer je stopnja UV sevanja zaradi nadmorske višine večja kot v dolinah, pa tudi med aktivnostmi na morju, saj lahko voda deluje kot zrcalo in odbija svetlobo, zaradi česar prejmemo še večjo »dozo« UV žarkov kot na kopnem. Nihče ne bo več nenavadno gledal, če se v morje (reko, jezero) podamo v majici – lahko običajni ali pa posebni, hitrosušeči, namenjeni prav zaščiti pred soncem pri vodnih aktivnostih.Poleg oblačil strokovnjaki priporočajo tudi nošenje pokrivala. Najbolje klobu(č)ka, ki za razliko od kape, zaščiti tudi ušesa, lica in zadnji del vratu.

Zaščitna krema

Dele telesa, ki niso pokriti z oblačili, zaščitimo s kremo z zaščitnim faktorjem (SPF) najmanj 15, priporočljivo pa s 30. Za gibanje v gorskem svetu ob jasnem vremenu in čez poldne je priporočljivo izbrati celo kremo z višjim zaščitnim faktorjem – 50. Nanesemo jo na čisto in suho kožo najmanj 30 minut pred izpostavljanjem soncu.

​Čeprav lahko v navodilih kreme piše drugače, strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije priporočajo nanašanje vsaki 2 uri in vedno po delu, rekreaciji ali športni aktivnosti. Z znojenjem, brisanjem z brisačo in daljšim plavanjem se namreč tudi t.i. vodoodporne kreme odstranijo s kože.

Kaj pomenijo zaščitni faktorji

Zaščitni faktor ali SPF pove, v kolikšni meri zaščitna krema ščiti pred žarki UVB, ki povzročajo opekline, poškodbe in staranje kože ter povečujejo tveganje za melanom.

Zaščitna krema s faktorjem 15 blokira 93 odstotkov UVB žarkov oz. jih prepušča 7 odstotkov. Krema s faktorjem 30 blokira 97 odstotkov žarkov, SPF 50 pa pomeni blokiranje 98 odstotkov oz. prepuščanje le še 2 odstotkov škodljivih UVB žarkov.

Zaščita otrok

Otroška koža je tanjša in še bolj občutljiva na poškodbe, ki jih povzročajo UV žarki, poleg tega pa lahko večja izpostavljenost soncu v mladosti poveča tveganje za nastanek melanoma kasneje v življenju. Strokovnjaki zato priporočajo, da kože majhnih otrok ne izpostavljamo soncu. Priporočajo zadrževanje v senci in pokrivanje z oblačili ter pokrivalom (klobučkom). Vsaj do 6. meseca starosti oz. dokler se otrok ne giblje samostojno naj ne bi uporabljali zaščitnih krem. Kasneje pa priporočajo izdelke, ki vsebujejo anorganske filtre (titanov dioksid, cinkov oksid, itd.) ter imajo visok zaščitni faktor (30 ali več).

UV indeks

vir: Weatheronline.co.uk

Zlasti v poletnem času lahko v vremenski napovedi opazimo tudi podatek o UV indeksu. Ta pove, koliko za kožo škodljivega UV sevanja bo doseglo površino Zemlje okrog poldneva, ko je sonce najvišje na nebu.

Količina UV žarkov, ki dosežejo zemljo, je odvisna predvsem od položaja sonca na nebu (opoldne, ko je sonce najvišje, je količina UV žarkov največja), količine ozona v stratosferi in stopnje oblačnosti.

Količina UV sevanja se spreminja skozi leto. Največ ga je ob poletnem solsticiju (druga polovica junija), najmanj pa ob zimskem solsticiju (druga polovica decembra). Merimo oziroma izražamo ga v številkah od 0 (ponoči) do 12 (podnevi). Najvišje vrednosti dosega na nadmorskih višinah gorskega sveta in ob ekvatorju.

Ne pozabimo torej na zaščito

Rado se zgodi, da pozabimo na zaščito pred soncem. Morda se odpravimo na sprehod ali kolesarjenje, ko je oblačno, nato pa se zjasni in začne pripekati sonce. Ali se odpravimo na pohod in računamo, da bomo do poldneva že nazaj, nato pa se pohod zavleče. Zato je v poznih pomladanskih in poletnih dneh najbolje imeti zaščitno kremo vedno pri sebi (v avtomobilu, torbi, nahrbtniku).

Pozabiti pa ne gre tudi na zaščito ustnic in oči. Prve zaščitimo z ustreznim zaščitnim mazilom, za oči pa poskrbimo s kakovostnimi sončnimi očali z UVA in UVB filtrom.

Piše:  A.M.
Komentirajte!
Se radi sončite? Kako se zaščitite?