Po dolgem dnevu pridem domov, polna najrazličnejših vtisov in še nerešenih vprašanj. Ko stopim skozi vrata, priteče do mene najmlajša. Odložim vse stvari, jo stisnem k sebi in vprašam: »A greva prebrat eno pravljico?« Zlezeva na posteljo, se stisneva skupaj, odpreva knjigo in začnem brati. Teža dneva odpada z mene in med naju se naseli prijetna toplina …
Zakaj brati
Čeprav se zdijo v dobi informacijske tehnologije papirnate knjige že skoraj passé, so odličen pripomoček za osvajanje in učenje branja. Branje z razumevanjem je ključno za uspešno funkcioniranje v družbi in ključno za funkcionalno pismenost.
Ko smo bolj pozorni, kje vse nam veščina branja pride prav, ugotovimo, da je branje v resnici nujno znanje: vozni redi, navodila na zdravilih, deklaracije na hrani, navodila za uporabo, navodila za igranje družabnih iger, bencinske črpalke, podnapisi na televiziji, kako dvigniti denar na bankomatu … pa kuharske knjige, atlasi, zemljevidi, popotni vodniki in še in še.
Branje je izrednega pomena za otrokov jezikovni in intelektualni razvoj, bogatenje besednega zaklada, razvoj domišljije; z branjem si širi obzorja in osvaja nova znanja. Je pomembno za otrokov čustveni in socialni razvoj. Poleg naštetega pa se med branjem tkejo in krepijo tople vezi med starši in otrokom in to je v resnici tisto, kar največ šteje. Vzpostavi se zaupno in prijetno ozračje, saj po navadi beremo z otrokom v naročju in že telesni stik pomaga pri vzpostavljanju toplega in varnega zatočišča in od tu potem gradimo dalje. V začetnih letih je tisto, kar šteje, topel odnos med starši in otrokom, ki ga lahko ustvarimo ravno prek branja. Beremo lahko kadarkoli, če to navežemo na določen del dneva (npr. zvečer), pa branje postane prijetna navada, ki jo otrok tudi ponotranji. In ne pozabimo, da je skupno branje darilo tudi nam, staršem.
Družinsko branje je pravzaprav »zibelka branja«, kar tako simpatično poimenuje mag. Tilka Jamnik, in vpliva na kasnejše otrokovo učenje branja in uspešno učenje. Dognanja nevrologov dokazujejo, da branje spodbuja razvoj možganov v celoti, tako leve kot desne polovice. Branje knjig je tudi vzgoja k osredotočenosti, potrpežljivosti in urjenju koncentracije.
Otroku berimo v našem maternem jeziku, četudi ta ni jezik okolja, saj prek maternega jezika lahko posredujemo tudi ljubezen, domačnost. V svojem maternem jeziku smo najbolj sproščeni, najbolj avtentični. Mlajši ko je otrok, bolj to velja; pri starejših otrocih je za širjenje obzorja in učenje tujih jezikov seveda tudi dobrodošlo, če mu prebiramo v tujih jezikih, saj mu bodo zanimivi drugačni zveni, drugačen ritem, a pri dojenčkih in malčkih naj le velja, da mu beremo v maternem jeziku. Seveda velja tudi to, da če sta materna jezika staršev različna, otroku vsak bere v svojem maternem jeziku.
Kdaj začeti z branjem
Vedno več je znanega o razvoju otrok v maternici ter njihovega odzivanja na zunanji svet, zato lahko z branjem začnemo že v nosečnosti. Mnogo staršev pravzaprav povsem naravno komunicira z otrokom že pred rojstvom: se z njim/njo pogovarja, poje, tudi bere. Vsekakor pa je za t.i. predbralne aktivnosti čas že takoj po rojstvu. Med take aktivnosti sodijo prstne igre, bibarije (saj poznate tisto Biba leze, biba gre pa Miška kašo kuhala …), kjer med besede vtkemo še igro s prsti, saj je znano, da dojenčki svet okoli sebe doživljajo predvsem prek čutil in v takem primeru pač prepletemo več čutil (sluh, tip in še vid). Med predbralne aktivnosti sodijo tudi razne izštevanke in uspavanke, pogovor z dojenčki, pripovedovanje … Na tak način lahko na branje pripravljamo med previjanjem, oblačenjem, kopanjem pa tudi vedno vmes.
Čas, ko mu v roke položimo prvo knjigo, pa je pri približno šestih mesecih starosti, ko otrok začenja samostojno sedeti. Začnemo s t.i. igralnimi knjigami, ko je knjiga še predvsem igrača in je tudi iz materiala, ki ga otrok brez posledic da tudi v usta, npr. iz blaga, lesa, zelo trdega kartona … Za začetek izberite knjige, kjer besedila ni ali ga je izredno malo, podobe pa so enostavnejše, da ne razpršijo pozornosti. Potem nadaljujemo s kartonkami, kjer je besedila že več in kjer so tudi ilustracije že bolj detajlne, in tretja stopnja so slikanice, kjer se sporočilnost ilustracij in besedila prepleta in dopolnjuje.
Kako brati otrokom
Bistveno je, da otroka ne pustimo samega s knjigami, pač pa skupaj listamo. Starši poimenujemo prikazane podobe (osebe, predmete, dogajanje) in tako poskrbimo za povezavo vidne in slišne podobe s predmetom, ki ga predstavlja, kar je v bistvu prazačetek branja.
Veliko staršev branje povezuje s časom pred spanjem (poznamo »pravljico za lahko noč«), ko je lahko knjiga tudi način umirjanja in uspavanja ter pripomoček za slovo od dneva, ki je za nami.
Res je tako večerno branje ena od navad, ki jo lahko vtkemo v naš vsakdan in tako postane povsem samoumeven zaključek dneva, tako za odrasle kot otroke. Še posebej za dneve, ko smo starši in otroci večino časa ločeni, je to lahko ena od dejavnosti, ki zbližuje, ustvarja toplo in zaupno ozračje in predstavlja varnost v kaosu vsakdanjika. Po drugi strani pa je lahko večer najbolj naporen čas dneva, ki ga ne želimo še bolj napolnjevati z dejavnostmi – pa čeprav naj bi bilo branje nekaj sproščujočega – in si tako lahko seveda omislimo drug čas v dnevu, ki ga bomo posvetili branju.Varnost predstavlja tudi ponavljanje. Staršem včasih že malo utrujajoče, otroci pa izredno radi poslušajo eno in isto zgodbo vedno znova in znova. Dejstvo, da vedo, kaj se bo zgodilo potem, da zaplet, ki ga poslušajo ta hip, še zdaleč ni usoden, saj se na koncu vse srečno konča, je namreč nekaj, kar jim predstavlja varnost.
Čas, ki ga odmerimo branju, je odvisen od stopnje razvoja posameznega otroka, a ne pozabimo, da otrok posluša s celim telesom. Trenutek, da bo v popolni tišini in kot prikovan poslušal zgodbo, bo skoraj zagotovo prišel, iluzorno pa je pričakovati, da bo branje na tak način sprejemal in spremljal eno- ali dvo-letnik. Ne pozabimo, da vprašanja, ki nam jih otrok zastavlja med branjem, pomenijo, da dejansko sledi prebranemu in mu zato nanje tudi odgovarjajmo. Sicer pa gre, preden začnemo čisto zares brati, predvsem za skupno raziskovanje knjig: tako, da skupaj odkrivamo, kaj predstavljajo ilustracije, skupaj listamo, otroka spodbudimo, da nam v knjigi pokaže določene stvari, z glasovi oponaša živali in dogajanja …
Predvsem: beremo, dokler je prijetno (enoletnemu nekaj minut, potem pa vedno več) in ne vztrajajmo v branju za vsako ceno. Seveda pa velja raziskovati, kaj je okrnilo otrokovo zanimanje: lahko je knjiga zanj prezahtevna, tema, ki jo obravnava, nezanimiva, lahko je preprosto preveč utrujen in mu pač ni do poslušanja. Vsekakor velja, da ne obupamo prehitro in naslednjič poskusimo ponovno: morda z drugo knjigo, bolj zgodaj …
Pomembno je, da beremo v miru. Čas branja naj bo čas, ko so vse ostale naprave, kot so radio, telefon, računalnik in televizija izključene. Ne dopustimo, da bi si branje moralo z njimi deliti pozornost.
Kaj brati
Kakovostne knjige odlikuje izbrano besedilo in kvalitetna ilustracija. Za preverbo kakovosti besedila moramo knjigo prebrati in ob tem lahko hitro ugotovimo, kakšno sporočilo besedilo prinaša in kako jezikovno bogata je. Pri otroških knjigah bomo to lahko kaj hitro ugotovili, saj so besedila kratka. Pri ilustraciji je pomembno, da podobe niso stilizirane, shematične; da liki izražajo različna čustvena stanja. Idealno je, da besedilo in ilustracije skupaj tvorijo celoto in se dopolnjujejo v sporočilu.
Pri najrazličnejših priredbah pravljic ali drugih besedil bodimo posebej pozorni na to, če nas ta priredba resnično zadovolji, vse prevečkrat (a ne vedno, seveda!) so namreč priredbe jezikovno in vsebinsko zelo siromašne in oropane nians jezikovne izraznosti.
Otroške knjige si lahko izposodimo v knjižnicah, a lepo je imeti tudi svoje knjige in ravno pri otroških je to še najbolj pomembno, saj je zanimanje običajno daljše od izposojevalnega roka, zato svetujem, da si ustvarimo svojo, domačo knjižnico. Za otroke je namreč ponavljanje in prebiranje ene in iste knjige zelo pomembno in dragoceno. In pri tem je bistvena kakovost in ne količina: nekaj knjig, ampak tiste res dobre. Ko kupujemo knjige, pa ne pozabimo, da kupci soustvarjamo knjižni trg in je od naših nakupovalnih navad odvisno, kakšne knjige se bodo izdajale.
Ne pozabimo
Ko si vzamemo čas in beremo otroku, pomeni, da si vzamemo čas za otroka in mu na tak način pomagamo potovati v domišljijske svetove ter obenem ustvarjamo veselje ob širjenju obzorja in pridobivanju novih znanj. Pa prijetno branje!
Viri:
- Livija Knaflič: Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, 2009.
- Tilka Jamnik in Manca Perko: Otrok, branje, odrasli. Ljubljana: Društvo Bralna značka Slovenije, 2010.
Piše: Damijana Medved
Komentirajte!
