Zanimanje za lokalno pridelano hrano se povečuje, saj se krepi zavedanje, da ni pomembno le, kaj jemo, temveč tudi od kod prihaja naša hrana, kako je bila pridelana in kakšen vpliv ima na okolje, lokalno skupnost in naše zdravje.
Čeprav izraz “lokalno” nima enotne definicije, se v raziskavah najpogosteje uporablja razdalja med 150 in 400 kilometri od kraja pridelave do prodajnega mesta. Pomembnejše od natančne definicije pa je dejstvo, da lokalna hrana opravi bistveno krajšo pot do krožnika, kar ima mnoge prednosti.
V nadaljevanju spoznajte, zakaj je lokalno pridelana hrana ne le bolj trajnostna, ampak tudi zdrava izbira za telo.
1. Večja varnost in preglednost
Potrošniki vse bolj iščemo hrano, ki je varna, sveža in predvidljivega izvora. Raziskave kažejo, da je lokalno pridelana hrana pogosto pridelana z manj pesticidi, herbicidi in sintetičnimi gnojili kot hrana iz velikih industrijskih sistemov. Manjši kmetje pogosto prisegajo na naravnejše prakse. Ne zato, ker bi morali slediti certifikatom, temveč ker jim je pomembno zdravje tal, rastlin in ljudi.
Dodatna prednost je transparentnost. Ko kupujemo pri lokalnem kmetu, lahko neposredno vprašamo (in se tudi prepričamo na svoje oči), kako prideluje hrano, katere metode uporablja, kako skrbi za zemljo in ali dodaja kakršne koli dodatke. Ta dostopnost in možnost osebnega stika vzpostavlja zaupanje, ki ga pri množični proizvodnji preprosto ni.
2. Krajša pot od njive do krožnika
Ena ključnih prednosti lokalne hrane je kratka preskrbovalna veriga. Veliko pridelkov je obranih manj kot 24 ur pred prodajo. Manj korakov med kmetom in kupcem pa pomeni manj možnosti za mikrobiološko kontaminacijo, manj potrebe po embaliranju, aditivih in konzervansih ter večjo svežino in polnejši okus.
Ko živila ne potujejo tisoče kilometrov, jih ni treba pobirati še nezrelih. Lokalni pridelki lahko dozorijo naravno, v zemlji in na soncu. Rezultat je več vitaminov, mineralov in antioksidantov ter bistveno boljša aroma.
To potrjujejo tudi raziskave, ki kažejo, da imajo pridelki, obrani ob zrelosti, več hranil, kot so vitamin C, vitamin A, kalij, magnezij in številni polifenoli, ki so pomembni za zdravje.
3. Bolj hranljivo in manj praznih kalorij
Lokalno pridelana hrana je praviloma manj procesirana. Izberemo lahko živila v njihovi najbolj naravni obliki, kot je sveža zelenjava, sadje, oreščki, žita, jajca ali meso z lokalnih kmetij. Z uživanjem svežih, minimalno obdelanih živil, zmanjšamo vnos t. i. praznih kalorij, ki pogosto vsebujejo preveč soli, nasičenih maščob, sladkorja, umetnih barvil in arom.
Zamenjava procesiranih živil za sveže lokalne izdelke lahko po raziskavah izboljša zdravje srca in ožilja, prebavo, mišično delovanje, mentalno zdravje ter celo vid. Poleg tega naravno bogata vsebnost antioksidantov pomaga pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.
4. Gibalne in družabne koristi
Lokalni način prehranjevanja ni le prehranska odločitev, temveč tudi življenjski slog. Obiski tržnic, sodelovanje v skupnostnem kmetijstvu ali lastno vrtnarjenje so aktivnosti, ki spodbujajo več gibanja, več časa na svežem zraku, več družabnih stikov in učenje novih spretnosti.
Študije kažejo, da tovrstne aktivnosti izboljšajo mentalno zdravje in krepijo občutek povezanosti. Kratek sprehod do tržnice ali nekaj ur dela na vrtu lahko pozitivno vpliva na telo in um, in to brez posebnih stroškov.
5. Zakaj je lokalno pridelana hrana pomembna tudi širše
Uživanje lokalne hrane pogosto povezujemo z okoljskimi razlogi, kot so manj transporta, manj emisij in bolj trajnostna pridelava. A njeni pozitivni učinki segajo še dlje. Lokalno pridelana hrana namreč spodbuja lokalno gospodarstvo, ohranja tradicionalne načine kmetovanja, povečuje biotsko raznovrstnost, krepi odpornost pridelovalnih sistemov ter podpira kmete, ki pridelujejo prilagojeno lokalnemu okolju.
Čeprav lokalno pridelana hrana ni vedno popolnoma brez ogljičnega odtisa ali idealno pridelana, ima v primerjavi z industrijsko pridelavo pogosto manjši vpliv na okolje in večjo prehransko vrednost.
Kako začeti jesti bolj lokalno
- Kupujmo sezonska živila, ki so najdostopnejša in cenovno najugodnejša.
- Obiskujmo lokalne tržnice.
- Spremljajmo lokalne kmete na družbenih omrežjih.
- Če prostor to omogoča, poskusimo vsaj del hrane pridelati sami.
Vir podatkov: Univesity of New Hampshire
