Za klopnim meningoencefalitisom (KME) v Sloveniji vsako leto zboli od 200 do 300 ljudi, kar se morda ne zdi veliko, a glede na posledice, ki jih ta bolezen prinaša, nevarnosti ne gre jemati zlahka. Ko virus v drugi fazi bolezni preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane, se ponavadi pojavi zelo visoka telesna temperatura (nad 39°C), ki jo spremljajo močan glavobol, slabost in bruhanje, otrdelost vratu, različne nevrološke težave, pa tudi težave z mišljenjem in koncentracijo. V primeru hujšega poteka bolezni se lahko pojavijo tudi motnje zavesti in ohromitev dihalnih mišic.
KME zahteva dolgotrajno zdravljenje v bolnišnici in lahko pusti trajne posledice, ki močno zmanjšajo kakovost življenja. Mnogi bolniki nikoli povsem ne okrevajo. Pestijo jih glavoboli, vrtoglavica, težave z mišljenjem in koncentracijo, motnje v delovanju živčnega sistema, vsemu temu pa se lahko pridružijo še duševne težave. V nekaterih primerih lahko pride celo do delne ohromitve.
Slovenija je po pojavnosti te bolezni (14,9 na 100.000 prebivalcev) v Evropi na tretjem mestu.
Cepljenje – edina učinkovita zaščita
Pred KME se je mogoče učinkovito zaščititi s cepljenjem, ki je v Sloveniji žal samoplačniško. Temu primerno nizka je tudi precepljenost prebivalstva, ki znaša le okoli 10 odstotkov.
Statistični podatki kažejo, da je cepljenje varno. Cepiti je mogoče že otroke od enega leta starosti dalje. Cepi se z dvema odmerkoma v razmaku enega meseca, nato po 9-12 mesecih sledi še tretji odmerek. Nato je po prvih treh letih potreben poživitveni odmerek, kasneje pa poživitveni odmerki sledijo na 5 let. Cepiti se je mogoče skozi vse leto, vendar se priporoča cepljenje opraviti še pozimi ali na začetku pomladi, da aktivnost klopov v naravi tako pričakamo že pripravljeni.
Samozaščita pred klopi
Veliko lahko sicer naredimo tudi s samozaščitnim delovanjem. Tako na sprehodu po gozdu nosimo dolge hlače in majico z dolgimi rokami v svetlih barvah, da morebitnega klopa na oblačilu takoj opazimo. Pozorni moramo biti tudi doma, ko oblačila slečemo, saj se klop lahko nahaja na oblačilu. Pomagajo tudi repelenti, ki jih pred odhodom v naravo nanesemo po robovih oblačil. Najučinkovitejša so sredstva, ki vsebujejo DEET, vendar pa se v zvezi z njimi pojavljajo vprašanja o možni škodljivosti na zdravje. Zato nekateri priporočajo repelente na naravni osnovi, ki pa naj bi bili nekoliko manj učinkoviti.
Po prihodu domov, še posebej, če smo se gibali po gozdu in/ali travniku, se temeljito pregledamo. Posebno pozornost velja nameniti predelom s tanjšo in mehkejšo kožo, kot so pazduha, za kolenom, v dimljah, nadlaket in podobno, kjer se klopi najlažje prisesajo.
Če na telesu odkrijemo klopa, ga čim prej izvlečemo. Najbolje si je pomagati s posebno pinceto za izvlek klopov, sicer pa lahko uporabimo tudi navadno pinceto ali pa klopa zagrabimo z nohti. Pri tem vlečemo naravnost navzven in klopa ne vrtimo. V nobenem primeru klopa ne mažemo ali polivamo s čimerkoli, saj s tem povečamo tveganje za prenos nevarne klopove sline v naše telo. Če del klopa ostane v koži in ga ne moremo odstraniti, poiščemo zdravniško pomoč.