Kaj je narkolepsija in kakšni so simptomi?

Narkolepsija je nevrološka bolezen, ki traja vse življenje. Je motnja spanja, ki se najbolj kaže kot prekomerna in neobvladljiva dnevna zaspanost.  Za postavitev diagnoze narkolepsije moramo pri osebi potrditi vsaj dva glavna simptoma narkolepsije, in sicer vsakodnevno prekomerno dnevno zaspanost, ki se pojavlja vsaj 3 mesece in prisotnost katapleksije.



Glavni simptomi narkolepsije se kažejo kot:

  • prekomerna dnevna zaspanost – nezadržna potreba po spanju
  • nenadna, kratkotrajna izguba mišične moči, ki jo
    sproži čustvena reakcija
  • pogosto prebujanje ponoči
  • nenadna nezmožnost govorjenja ali gibanja v
    trenutku, ko oseba zaspi ali se prebuja
  • neprijetni prividi ali prisluhi v polsnu ob uspavanju in prebujanju.

 

Prekomerna dnevna zaspanost

Je oznaka za stanje, v katerem oseba čuti nezadržno potrebo po spanju, čeprav je ponoči spala dovolj dolgo. Huda utrujenost čez dan se pojavi pri vsaki osebi z narkolepsijo. Napade prekomerne dnevne zaspanosti bolniki doživljajo v času, ko ne smejo spati oziroma si tega ne želijo – na primer sredi pogovora, vožnje z avtomobilom, med delom ali med jedjo. Bolnik ne more ostati buden v okoliščinah, ki od njega terjajo popolno budnost in zbranost. Napadi dnevnega spanja se lahko pojavijo brez predhodnega opozorila, tudi večkrat na dan. Posledice prekomerne dnevne zaspanosti in nepredvidljivih kratkih dremežev podnevi so lahko nesreče na delovnem mestu in v prometu. Bolnik, ki je nenehno zaspan, se po kratkem dremežu počuti nekoliko bolje.

Katapleksija

Je drugi najpogostejši simptom narkolepsije. Pojavi se pri 60 do 90 % bolnikov z narkolepsijo. Bolniki katapleksijo opisujejo kot nenadno, kratkotrajno izgubo mišične moči, ki se vedno pojavi ob nekem nenadnem čustvenem dogodku (smehu, jezi, presenečenju, žalovanju, razočaranju, zadregi, navdušenju ali spolnem vzburjenju).

Oblike katapleksije se razlikujejo po stopnji izrazitosti: delne (klecanje kolen, oslabelost rok, obrazne mišice postanejo ohlapne, glava omahne, govorjenje postane nejasno in nerazločno) ali popolne (oslabi lahko celotno telo, da se oseba nenadoma sesede kot vreča). Napad katapleksije običajno traja nekaj sekund do nekaj minut. Prizadeta oseba se med napadom dogajanja zaveda (je ves čas pri zavesti), vendar ne more govoriti ali odreagirati.

Simptome katapleksije opazimo pri osebah, starih od 15 do 30 let, navadno po pojavu simptomov prekomerne dnevne zaspanosti. Pogostnost napadov je različna: od več napadov vsak dan do nekaj napadov na leto. 75 % vseh oseb s katapleksijo poroča o vsaj enem napadu katapleksije na dan.

Prekinjeno nočno spanje ali spanje po obrokih

Za osebe z narkolepsijo je značilno tudi prekinjeno nočno spanje ali spanje po obrokih. Prekinjeno spanje in pogosto prebujanje je značilno za 60 do 80 % oseb z narkolepsijo. Bolniki z narkolepsijo v 24-urnem razdobju ne spijo več kot zdravi ljudje; primanjkljaj prekinjenega nočnega spanja se kaže kot huda prekomerna dnevna zaspanost in napadi spanja preko dneva. “Spim po obrokih” ni samo simptom nespečnosti, ampak tudi narkolepsije.

Hipnagogne in hipnopompne halucinacije

Halucinacije so živa, neprijetnim sanjam podobna doživljanja, ki se pojavljajo pri 80 % oseb z narkolepsijo, in sicer v polsnu, preden oseba zaspi (hipnagogne halucinacije), in pri prebujanju (hipnopompne halucinacije). Podobe so videti zelo resnične in lahko vzbujajo grozo. Nastanejo zaradi porušene arhitekture spanja pri narkoleptikih in takojšnjega uspavanja v REM (“rapid eye movement”) fazo spanja.

Paralize ob uspavanju in prebujanju

Paraliza ali ohromelost je kratkotrajna nesposobnost govora ali premikanja v trenutku, ko oseba zaspi ali se prebuja. O tej motnji poroča 80 % oseb z narkolepsijo. Jutranja ali večerna ohromelost lahko traja od nekaj sekund do nekaj minut. Čeprav stanje ni nevarno, se ga osebe, ki se svoje motnje spanja še ne zavedajo, prestrašijo, še zlasti, če ga spremljajo hipnagogne halucinacije. Tudi paralize nastanejo kot posledica motenega REM spanja.

Kako se zdravi bolnika z narkolepsijo?

Narkolepsija je nevrološka bolezen, ki se jo z zdravili uspešno zdravi, kljub temu pa simptomov ni mogoče popolnoma odpraviti. Zato bolniki z narkolepsijo ne morejo opravljati dela poklicnih voznikov, dela na višini ali na nezavarovanih objektih, nočnega dela ali dela v izmenah.

Bolniki z narkolepsijo, ki se ne zdravijo, ne smejo voziti motornih vozil. Pri zdravljenih bolnikih z narkolepsijo pa obstaja omejitev vožnje osebnega vozila na podlagi zdravniških priporočil.

Kaj lahko bolnik naredi sam?

Bolniki lahko poskrbijo za ustrezno higieno spanja in načrtujejo spanje preko dneva, ki bo zmanjšalo pojavljanje nepredvidljivih napadov spanja čez dan.

Higiena spanja oziroma zlata pravila za dober spanec:

  • vedno hodite spat ob isti uri in tudi vstajajte ob isti uri,
  • izogibajte se telesnim naporom in vroči kopeli tik pred spanjem,
  • s telesno dejavnostjo se ukvarjajte v popoldanskih urah,
  • v spalnici imejte srednjo temperaturo in vlažnost,
  • spalnica naj bo popolnoma temna,
  • izogibajte se težkemu ali prelahkemu večernemu obroku, pitju alkoholnih pijač in poživljajočih pijač zvečer,
  • kratek spanec si privoščite le zgodaj popoldne,
  • če se ponoči ali zgodaj zjutraj prebudite, zapustite posteljo,
  • iz spalnice odstranite predmete, ki povzročajo hrup,
  • del dneva preživite na sončni svetlobi,
  • zvečer se zadržujte v tihem, sproščenem in ne presvetlem okolju.

Vir: Spletna stran Zaspan.si

Komentirajte!
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste sredi dneva zaspali? Ali pa, da se niste mogli obdržati na nogah? Kaj ste naredili?