Pred kratkim sem se vrnil s potovanja po Skandinaviji. Danska, Norveška, Finska, Švedska – čudovite dežele s prekrasno naravo, kjer (izvzemši Dansko, ki je Norvežani in Švedi tako ali tako nimajo za pravo skandinavsko deželo) lahko človek izkusi pristno divjino polarnih prostranstev. Toda to ni popotniška e-revija, zato se želim osredotočiti na nekaj drugega. Na zadovoljstvo in srečo tamkajšnjih ljudi.
Skandinavske dežele se leto za letom uvrščajo na vrh lestvice najbolj srečnih narodov. Finska, Danska, Norveška – tako je videti letošnji zmagovalni oder. Čeprav samim Fincem, Dancem in Norvežanom ta izraz sploh ne bi bil všeč. Kajti v teh družbah ni občutiti navzven izražene tekmovalnosti, še manj pa pehanja za materialnimi dobrinami in statusom. Zadovoljstvo iščejo drugje. In kot kaže, to počnejo prav, če redno zasedajo najvišja mesta lestvic najbolj srečnih narodov.
Sosednja Švedska je v primerjavi s Finsko, Dansko in Norveško občutno bolj potrošniško usmerjena. Bolj amerikanizirana. Še vedno je nezgrešljivo skandinavska, a že bolj tekmovalna in usmerjena v materializem. Na lestvici najbolj srečnih narodov se redno uvršča visoko, a v zadnjih letih nikoli povsem na vrh.
Ko človek opazuje vsakdan Fincev, Norvežanov in Dancev, se mu najprej zazdi, da živijo blazno dolgočasna življenja. A le zato, ker jih ocenjuje skozi oči prišleka iz okolja, ki je preplavljeno z neskončnimi dražljaji. Okolja, kjer je vrednota biti opažen, slišan, pomemben. Iz družbe, kjer se odlično ‘prodaja’ izražanje individualnosti, pa četudi v oblačilih hitre mode, v katera je odetih še 10 drugih ljudi na avtobusu.
V resnici Finci, Norvežani in Danci živijo zanimiva in notranje bogata življenja. Nikakor jih ne gre ocenjevati na podlagi njihove navzven izražene zadržanosti. Če niso glasni in vse naokoli ne oznanjajo svojih dosežkov, še ne pomeni, da niso zadovoljni s svojim življenjem. Če otroke že od malega učijo obzirnosti do drugih, namesto da bi jim permisivno pustili, da “kreativno razvijajo svoj potencial in se svobodno izražajo“, to še ne pomeni, da zatirajo otroško domišljijo. Pravzaprav je dokazano, da se otroška domišljija najbolj razvija, kadar se otrok dolgočasi. V miru, ko ni z vseh strani bombardiran z najrazličnejšimi dražljaji.
Seveda ne gre vse kompleksnosti dejavnikov, ki vplivajo na značaj nekega naroda, posplošiti in strniti na 2.500 znakov. Toda če bi moral opredeliti en sam razlog, zakaj so po mojem mnenju Skandinavci najsrečnejši ljudje na svetu, bi to bil počasno življenje v sožitju z naravo in osnovnimi človeškimi potrebami.
Ko se boste naslednjič ujeli ob misli, kaj še potrebujete, da bi bili srečni, se zato za trenutek ustavite in pomislite. Morda pa ničesar ne potrebujete. Kajti ključ do sreče ni v ‘kaj imeti’ temveč v ‘kako živeti’.
Počasno življenje brez pomembnejšega vpliva potrošništva. Solidarnost. Pomoč namesto tekmovalnosti. Ne, to ni komunizem, kot bi kdo rekel, temveč vrednote treh najsrečnejših narodov na svetu.
A.M.
