Narejeno, da vas zasvoji kot droga

Kolikokrat se vam je že zgodilo, da se niste mogli odlepiti od zaslona telefona ali računalnika? Kolikokrat se vam je že zgodilo, da vas je vsebina na zaslonu tako posrkala, da ste pozabili na vse ostalo? Mislite, da je to naključje? Niti slučajno. Spletne strani, aplikacije, igre in video vsebine so namenoma zasnovane tako, da zasvojijo. Cilj proizvajalcev teh vsebin je, da bi ljudje postali odvisni od njihovega konzumiranja. Tako kot hazarderji postanejo odvisni od igralnih avtomatov.

zasvojenost internet

Snovalci aplikacij, iger in podobnega, se že dolgo učijo od igralniške industrije. Načine, ki povzročajo zasvojenost pri obiskovalcih igralnic in igralnih salonov, s pridom prenašajo v svoje digitalne vsebine. Na delu so podobni, ponekod celo isti psihološki mehanizmi.

Ena najmočnejših vab, ki ljudi ne spusti izpred igralnih avtomatov v igralnici, je negotova možnost nagrade. Vsakokratno pričakovanje ob pritisku na gumb igralnega avtomata, ali se bodo v vrsti prikazali trije enaki znaki. Negotovost in hkrati upanje na dobitek. Občutek, ki je bil znan že pračloveku, ko je šel na lov in čakal na plen.

Družabna omrežja – Facebook, Twitter, Instagram in ostala – pričakovanje in negotovost zato namenoma vgrajujejo v svoje produkte. Katere objave se bodo prikazale? Koliko ljudi bo všečkalo fotografijo? Kakšni bodo komentarji? Prejeti všečki enako kot dobitek na igralnem avtomatu dvignejo raven dopamina, in ker si želimo tega dobrega občutka, tega šusa dopamina, stalno pogledujemo na telefon, ali je že kdo všečkal objavo. Večkrat na dan ali celo večkrat na uro.

Vsi smo del največjega psihološkega eksperimenta na svetu

Da bi snovalci družabnih omrežij, iger, spletnih strani in aplikacij videli, kaj deluje in kaj ne, kaj povzroča še večjo zasvojljivost uporabnikov, stalno izvajajo testiranja. Vsi, ki uporabljamo njihove storitve, smo tako hkrati tudi poskusni zajčki. Ker digitalne tehnologije omogočajo merjenje vsega, lahko natančno testirajo, ali denimo zaradi določene barve ljudje raje kliknejo določen gumb. Eni skupini prikažejo moder gumb, drugi skupini rdečega in nato spremljajo, na katero barvo gumba je kliknilo več ljudi.

Facebook je eden najbolj znanih po tem, da stalno testira novosti. Najprej na manjši skupini uporabnikov, in če se izkaže, da zaradi te novosti ljudje prebijejo še več časa na Facebooku ter kliknejo na več oglasov, jo uvedejo za vse. Seveda ni edini, ki to počne. Tako imenovane A/B teste izvajajo praktično vsi, saj omogočajo enostaven in poceni vpogled v psihološke mehanizme in prevladujoče vedenje uporabnikov.

Tekma za pozornost

Čas in z njim povezana pozornost je omejena dobrina. Dan vsakega od nas ima 24 ur in nihče ne bo živel večno. Snovalci aplikacij, iger, družbenih omrežij in podobnega zato tekmujejo za čas, za pozornost uporabnikov. Vsi si prizadevajo, da bi ljudje čim več časa prebili v njihovi aplikaciji, njihovi igri, njihovem družabnem omrežju. Kajti čas je denar, dobesedno. Več časa in več pozornosti uporabnikov pomeni več denarja iz oglaševanja. Zato dan za dnem iščejo nove načine, kako bi še bolj zasvojili uporabnike, da bi ti prebili še več časa pred zaslonom.

Zloraba psihologije?

Pri tem jim močno pomaga psihološka stroka. Tehnološka podjetja zaposlujejo in najemajo najboljše psihologe, antropologe in druge družboslovne strokovnjake, da bi z njihovim znanjem, raziskavami ter dognanji lahko ustvarili še bolj zasvojene, oziroma v njihovem jeziku, lojalne uporabnike.

Imamo torej opravka z zlorabo psihologije in drugih znanosti? Nič več in nič manj, kot so dognanja psihologov, antropologov in ostalih v drugih zgodovinskih obdobjih uporabljali za doseganje ciljev politične propagande. Le da se zdaj zaradi lastnosti digitalne tehnologije vse skupaj odvija bistveno hitreje in z nekoliko drugačnimi (a vendarle podobnimi) cilji.

Ozavestiti uporabo tehnologije

Ko uporabljamo Facebook, Twitter, Instagram, ko igramo elektronske igre, ko nakupujemo prek spleta, ko gledamo video vsebine na Youtubu …, bi morali zato vedno imeti v mislih, da smo del velike manipulacije. Morda se ta misel zdi nekoliko provokativna in radikalna, a le do trenutka, ko se zavemo, da bi podjetja naredila vse, da bi dobila našo pozornost ter jo spremenila v denar. Tudi tako, da ustvarjajo produkte, ki načrtno povzročajo zasvojenost.

Spomnite se tega naslednjič, ko vas bo nevidna sila priklenila pred zaslon ali ko boste brez razmišljanja segli po telefonu, da bi preverili ‘ali je kaj novega’.

Pogosto lahko slišimo, da je tehnologija sama po sebi nevtralna. Kar je glede na do zdaj spoznano nič drugega kot velika laž. Kjer je v ospredju zasledovanje dobička, je tehnologija načrtno ustvarjena tako, da izkorišča lastnosti človekove narave. Zato je potrebno uporabo tehnologije ozavestiti. Da ne bo prihajalo do zasvojenosti, ali če želite, da ne bomo postali zombiji, priključeni na informacijsko avtocesto, ki konzumirajo in razmišljajo tako, kot si želijo upravljavci digitalnih kraljestev.

A.M.