Da zima ne premaga imunskega sistema

Zima je tukaj in z njo kratki, hladni dnevi. To je čas, ko se narava z belo odejo zavije v zaslužen počitek, veter in nizke temperature pa nas spodijo v toplo zavetje notranjih prostorov in domačih brlogov. A ravno zaprti prostori so priložnost za okužbe in obolenja. Zato ne smemo pustiti, da zaspi tudi naš imunski sistem.

Na srečo poleg domačih pripravkov, čaja in C vitamina obstajajo še drugi načini, ki lahko ponudijo zelo dobro osnovo za močan imunski sistem, ki se bo tako sposoben dobro spopadati z okužbami.

Pri delovanju našega telesa ima vsaka vrsta celic svojo nalogo. Celice našega imunskega sistema so tiste, ki nas ščitijo pred škodljivimi zunanjimi mikrobi in jih na organiziran način odstranjujejo iz telesa. A preden se lotimo vzpostavljanja in ohranjanja našega najpomembnejšega ščita namenimo nekaj besed temu, kaj ta sploh je.

70 % NAŠEGA IMUNSKEGA SISTEMA IZVIRA IZ …

O imunskem sistemu pogosto razmišljamo kot o nekem kompleksnem sistemu brez glavnega motorja. A v resnici ni tako, saj imamo v telesu več obrambnih središč, eno od njih pa je še posebej izrazito, saj se tu “natrenira” kar 70 % celic imunskega sistema.

Tako je, ključno vlogo pri pravilnem delovanju imunskega sistema oziroma splošni odpornosti igra naše črevesje. To pravzaprav ni tako nelogično, saj so poleg dihal ravno prebavila glavna vstopna točka za tuje snovi v naše telo.

Ste že slišali za črevesno mikrobioto? Ta pogosto spregledan organ se nahaja v našem črevesju in sestoji iz več 10 trilijonov mikrobnih celic, ki poseljujejo naš prebavni trakt. Mikrobiota presnavlja zaužito hrano in tako vpliva na nastajanje snovi, ki so nujne za izgradnjo ter delovanje našega telesa, hkrati pa je glavni »trener« črevesnega imunskega sistema. Zato lahko neravnovesje v črevesni mikrobioti oziroma disbioza in osiromašena prehrana oslabita imunski odziv telesa.

A brez skrbi, črevesno mikrobioto lahko krepimo z nekaj preprostimi triki, s katerimi bo tudi naša odpornost pripravljena na zimske izzive.

Z URAVNOTEŽENO PREHRANO DO ODPORNOSTI

Pripravki domače lekarne dobro vplivajo na naše počutje, vendar je njihov vpliv na center nastajanja imunskih celic neznaten.

Za preprečevanje infekcij sta najpomembnejši osnovna higiena (kot npr. umivanje rok…) in uravnotežena prehrana. Prav uravnotežena prehrana daje telesu dovolj energije, imunskemu sistemu pa gradnike za njegovo delovanje. Zato bodimo bolj pozorni na hrano, ki jo vnašamo v naše telo.

Ključno je, da uživamo vse vrste makrohranil, od beljakovin in zdravih maščob do kompleksnih ogljikovih hidratov ter skrbimo za zadosten vnos mikrohranil (vitaminov in mineralov). Priporočljivo je, da so živila večinoma nepredelana in nekonzervirana, naš jedilnik pa naj bo bogat z vlakninami.

Za dobro delovanje imunskega sistema je ključna tudi prehranjenost našega telesa, kar pomeni, da imamo na voljo dovolj energije. Energija pride v telo s presnovo hrane in vsrkanjem presnovkov iz črevesja v kri. Zato mora biti črevesna sluznica v ˝dobri kondiciji in nepoškodovana˝ ter poseljena zlasti s koristnimi bakterijami.

Na količino in vrsto mikrobiote vplivamo tako s hrano, kot tudi z neposrednim vnosom mikrobov v telo. To lahko naredimo z uživanjem fermentirane hrane ali izdelkov, ki vsebujejo koristne mikroorganizme. Črevesna mikrobiota sodeluje pri črevesni pregradi, ugodno vpliva na sluznico in na imunski odziv.

BODIMO AKTIVNI IN SPROŠČENI

Poleg uravnotežene prehrane pa je dobro imeti v mislih tudi redno telesno aktivnost in načine spopadanja s stresom.

Redna vadba, srednje intenzivnosti, 150-300 min na teden*, ima številne pozitivne vplive na naše zdravje in počutje, saj krepi naš imunski sistem, prav tako pa pozitivno vpliva na sestavo črevesne mikrobiote.

Pomembno je, da se zavedamo stresa, ki je zaradi hitrega tempa življenja naš vsakdanji spremljevalec in lahko z zmanjšanjem števila potencialno koristnih bakterij v črevesni mikrobioti tudi tako vpliva na imunski sistem.

Zato si vzemimo vsaj 10 minut na dan zase in se sprostimo, na primer s pomočjo joge ali meditacije. Ključno pa je, da ne pozabimo na kakovosten in dovolj dolg spanec.

POMAGAJMO TELESU TAM, KJER SI SAMO NE MORE

Naše telo s hrano pridobiva nujno potrebne snovi za optimalno delovanje. Poleg sestavljenih ogljikovih hidratov (tudi prehranskih vlaknin), beljakovin in dobrih maščob so še posebej pomembni vitamini in minerali, ki jih telo samo ne more izdelati. Dobro poznamo vlogo vitaminov C in D ter selena pri delovanju imunskega sistema, manj pa vloge drugih mikrohranil.

Cink

Cink je mineral, ki je nujno potreben za ustrezno delovanje imunskega sistema. Že blažje pomanjkanje cinka ovira normalno delovanje imunskega sistema, hkrati pa je znano, da so njegove količine pri starejših nizke in da ga je potrebno vnašati v telo redno, vsak dan.

Vitamini skupine B

Tudi vitamini B1, B2 in B6 predstavljajo pomembno mesto v delovanju naše obrambe. Črevesju pomagajo pri presnovi hrane in tako pripomorejo k izboljšanju zalog energije ter prispevajo k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. Vitamin B6 pa ima tudi neposreden vpliv na delovanje naše obrambe.

KREPITE IMUNSKI SISTEM S KAPSULAMI LINCOMPLEX®

SAMO V AKCIJI PO POLOVIČNI CENI

Lincomplex® je prehransko dopolnilo, ki nudi telesu 3 pomembne gradnike za ravnovesje telesa in podporo imunskemu sistemu – cink, koristne mlečnokislinske bakterije in vitamine B (B1, B2 in B6).

Prava moč prihaja od znotraj, poskrbimo zanjo s skrbno premišljeno kombinacijo treh koristnih sestavin, ki podpirajo črevesno mikrobioto in delovanje imunskega sistema ter tako v telesu vzpostavljajo ravnovesje, ki nam napolni baterije za uspešno soočanje z vsakodnevnimi izzivi.

Svoj imunski sistem krepite z izdelkom Lincomplex®. Izkoristite akcijo in ob nakupu 1 večjega pakiranja prejmite 1 škatlico brezplačno.

Lincomplex® je prehransko dopolnilo. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Skrbite tudi za zdrav življenjski slog.

Viri:
*https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/physical-activity
Vighi in sod. Clinical and Experimental Immunology, 2008; 153 (Suppl. 1): 3–6.
Ramirez in sod. Front. Cell. Infect. Microbiol. 2020; 10:572912.
Calder in sod. Nutrients 2020, 12, 1181;
Mitsuoka T. Asia Pac J Clin Nutr. 1996;5(1):2–9.
Ciorba MA. Clinical gastroenterology and hepatology. 2012;10(9):960–968.
Conlon M in sod. Nutrients. 2015;7:17-44.

Informacija pripravljena december 2021, SI2112296667
Lek d.d.

Napišite KOMENTAR članka in delite svoje mnenje z drugimi 🙂