Vitaminski leksikon: Vitamin E

Vitamin E je mikrohranilo, ki ga najdemo v naravni obliki v nekateri hrani, nekateri hrani je dodan, na voljo pa je tudi kot prehranski dodatek (NIH, 2020). Odkrit je bil leta 1922, izoliran 1935 in prvič sintetiziran leta 1938 (Wikipedia, 2020).

Naravni vitamin E je skupina osmih spojin, topnih v maščobi, in sicer α-, β-, γ- in δ- tokoferol ter α-, β-, γ- in δ-tokotrienol. Esencialni vitamin E je α-tokoferol in le prehranski dodatki alfa-tokoferola lahko odpravijo simptome pomanjkanja vitamina E (Higdon, 2000).

Kot eden glavnih antioksidantov v telesu skrbi za prekinitev verižne reakcije tvorbe prostih radikalov in tako zaščiti celice pred oksidativnimi poškodbami. Antioksidanti so snovi, ki lahko varujejo vaše celice pred učinki prostih radikalov, molekul, ki nastanejo, ko vaše telo razgradi hrano ali je izpostavljeno tobačnemu dimu in sevanju. Prosti radikali imajo lahko vlogo pri raku, srčnih in drugih boleznih (Mayo Clinic, 2020).

Ker vitamin E zmanjšuje oksidacijo lipoproteinskih delcev z majhno gostoto (LDL) in s tem zmanjšuje nastanek vnetnih procesov, domnevajo, da vitamin E zmanjšuje tveganje za nastanek kardiovaskularnih bolezni.

Če jemljete vitamin E zaradi njegovih antioksidativnih lastnosti, imejte v mislih, da prehranski dodatek morda ne bo imel enakih učinkov kot naravni antioksidant, vnesen s hrano (Mayo Clinic, 2020).

Zanimiva dejstva o vitaminu E

Koristi in učinek na telo

Vitamin E v telesu deluje kot antioksidant, ščiti celice pred škodljivimi učinki prostih radikalov. Ko telo hrano pretvarja v energijo, endogeno tvori proste radikale, pred njihovimi škodljivimi učinki pa lahko celice zaščitijo antioksidanti. Telo je izpostavljeno tudi prostim radikalom iz okolja, kot so cigaretni dim, onesnažen zrak in ultravijolično sevanje sonca (NIH, 2020).

Kot dejaven antioksidant preprečuje oksidacijo maščobnih sestavin pa tudi vitamina A, selena, žveplovih aminokislin in delno vitamina C.

Vitamin E je pomemben tudi za imunski sistem, saj ga okrepi, da se lahko brani pred bakterijami in virusi. Pomaga pri širjenju krvnih žil in preprečuje strjevanje krvi (krvne strdke). Celice vitamin E uporabljajo za medsebojno signaliziranje in izvajanje drugih pomembnih funkcij (NIH, 2020).

Vitamin E v različnih oblikah nam pomaga tako, da:

  • zadržuje staranje celic in ohranja mladostni videz,
  • preprečuje oksidacijo škodljivega holesterola,
  • telesu zagotavlja kisik in s tem povečuje vzdržljivost,
  • skupaj z vitaminom A varuje pljuča pred onesnaženim zrakom,
  • pomaga preprečevati različne oblike raka,
  • preprečuje in topi krvne strdke,
  • zmanjšuje utrujenost,
  • preprečuje nastanek brazgotinskih odebelin,
  • pospešuje celjenje opeklin,
  • kot diuretik lahko zniža krvni tlak,
  • sodeluje pri preprečevanju spontanih splavov,
  • pomaga pri odpravljanju krčev v nogah in krčev po športnih naporih,
  • zmanjšuje nevarnost ishemične srčne bolezni in kapi,
  • naj bi zmanjševal nevernost Alzheimerjeve bolezni (Mindell, 2001).

Vpliv vitamina E na bolezni

Kaj kažejo raziskave o uporabi vitamina E v primeru določenih bolezni in bolezenskih stanj?

Alzheimerjeva bolezen – Nekatere raziskave so pokazale, da bi visok odmerek vitamina E lahko upočasnil napredovanje Alzheimerjeve bolezni pri bolnikih, katerih diagnoza je pokazala blago do zmerno Alzheimerjevo bolezen. Vendar pa druge študije te koristi niso pokazale, zato se zdi, da vitamin E nima vpliva na to, ali bodo ljudje z blago kognitivno okvaro napredovali do Alzheimerjeve bolezni.

Bolezni jeter – Študije kažejo, da bi vitamin E lahko olajšal simptome nealkoholne zamaščenosti jeter (NAFLD, angl. non-alcoholic fatty liver disease). Vendar pa nekateri dokazi kažejo, da je jemanje peroralnega vitamina E v ta namen za dve leti povezano z inzulinsko rezistenco.

Preeklampsija – Dokazov, da bi povečan vnos vitamina E v času nosečnosti preprečil to bolezensko stanje, ki vpliva na krvni tlak, niso našli.

Rak prostate – Raziskave kažejo, da dodatka vitamina E in selena ne preprečujeta raka prostate. Ravno nasprotno, pojavlja se sum, da bi uporaba dodatka vitamina E lahko povečala tveganje za raka na prostati.

Najboljši naravni viri

Glavni vir vitamina E so rastlinska olja z velikim deležem večkrat nenasičenih maščobnih kislin, kot sta npr. repično in olivno olje (Mayo Clinic, 2020). Kot zanimivost naj omenimo, da α-tokoferol pred oksidacijo varuje tudi olja. Naravni vitamin E vsebuje tudi hrana, kot so jetra, jajca, polnozrnati žitni izdelki, olja semen, temno listnata zelenjava, margarina, mandlji, arašidi, meso, mlečni izdelki (Mayo Clinic, 2020).

Kje najdemo vitamin E?

Preglednica 1: Vsebnost vitamina E v 100 g nekaterih živil (Nacionalni portal o hrani in prehrani).

Živilo Vit E (mg/100 g) %PDV
Olje iz pšeničnih kalčkov 151 1258 %
Olje iz koruznih kalčkov 70 583 %
Repično olje 50 417 %
Lešnikovo olje 47 393 %
Sončnično olje 41 342 %
Mandljevo olje 39 327 %
Obogatena margarina 20-40 250 %
Mandlji, lešniki 26 217 %
Pšenični kalčki 22 183 %
Arašidovo olje 16 131 %
Arašidi 10 83 %
Obogateni kosmiči 10 83 %
Margarina 3-15 75 %
Sojino olje 8 68 %
Arašidovo maslo 6 53 %
Zamrznjena kuhana špinača 4 30 %
Zamrznjena špinača 3 24 %
Paradižnik 2 17 %

%PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle. Vitamin E je podan v ekvivalentih alfa-tokoferola.
Vir: Nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si

Prehranski dodatek vitamin E

Vitamin E je na voljo kot peroralni prehranski dodatek, in sicer v obliki kapsul (tablet) in kapljic (Mayo Clinic, 2020).

Če ga jemljemo v ustreznih odmerkih, se njegova uporaba splošno šteje za varno. Občasno pa peroralna uporaba vitamina E lahko povzroči neželene učinke, kot so:

  • slabost,
  • diareja,
  • črevesni krči,
  • utrujenost,
  • slabost,
  • glavobol,
  • zamegljen vid,
  • izpuščaji,
  • motnje v delovanju spolnih žlez,
  • povečana koncentracija kreatina v urinu (kreatinurija).

Uporaba visokih odmerkov vitamina E poveča tveganje za neželene učinke. Sumi se tudi, da imajo ljudje s slabim zdravjem, ki jemljejo visoke odmerke vitamina E, večje tveganje za smrt.

Uporaba vitamina E lahko vpliva tudi na številna telesna stanja. Raziskave predlagajo, da oralna uporaba vitamina E poveča možnost razvoja raka prostate. Druge raziskave kažejo, da uporaba vitamina E poveča smrtnost pri ljudeh, ki so že imeli srčni infarkt ali kap.

Če imate katero od spodaj naštetih stanj, se o uporabo dodatka vitamina E posvetujte s svojim zdravnikom:

  • pomanjkanje vitamina K,
  • pigmentozni retinitis (lat. retinitis pigmentosa),
  • motnje strjevanja krvi,
  • diabetes,
  • zgodovino srčnega infarkta ali možganske kapi,
  • bolezni jeter.

Prehranski dodatek lahko poveča tveganje za krvavitve. Če se približujete dnevu operativnega posega, prenehajte z jemanjem vitamina E vsaj 2 tedna prej. Prav tako, če boste imeli ali ste ravno imeli poseg odpiranja zamašenih arterij in obnovitev normalnega pretoka krvi v srčni mišici (angioplastika) (Mayo Clinic, 2020).

NAJBOLJŠI E VITAMIN JE NARAVNI E VITAMIN.

Priporočeni dnevni odmerek

Priporočen dnevni odmerek vitamina E za odraslo žensko 12 mg in 13-15 mg za odraslega moškega. Zadostno količino vitamina E je možno zagotoviti s pestro in uravnoteženo prehrano.

Preglednica 2: Priporočeni dnevni vnosi (PDV)

Vitamin E
mg ekvivalent* **
m ž
Otroci 1-3 leta 6 5
Otroci 4-6 leta 8 8
Otroci 7-9 leta 10 9
Otroci 10-12 leta 13 11
Otroci 13-14 leta 14 12
Mladostniki 15-18 let 15 12
Odrasli 19-65 let 13-15 12
Nosečnice 13
Doječe matere 17***
Starejši od 65 let 12 11

Opombe:

* 1 mg RRR-α-tokoferol ekvivalenta (TE) = 1mg RRR-α-tokoferola = 1,49 IE; 1 IE = 0,67 mg RRR-α-tokoferola = 1mg celokupen rac-α-tokoferilacetata.

** 1 mg RRR-α-tokoferola (D-α-tokoferola) – ekvivalenta = 1,1 mg RRR-α-tokoferilacetata (D-α-tokoferilacetata) = 2 mg RRR-β-tokoferola (D-β-tokoferola) = 4 mg RRR-γ-tokoferola

*** približno 260 µg dodatka RRR-α-tokoferolnih-ekvivalent

Vir: NIJZ. 2020.

Pomanjkanje

Pomanjkanje vitamina E je redko. Pogosto se pojavi predvsem pri bolnikih z malabsorpcijo maščob, v primeru cistične fibroze in delne resekcije črevesja. Znak pomanjkanja je hemoliza eritrocitov, ki jo zdravimo z dodatkom vitamina E. Hemoliza eritrocitov je značilna za nedonošenčke, saj se vitamin E od matere na plod prenese v zadnjih tednih nosečnosti. Posledice daljšega obdobja pomanjkanja in nezdravljenja hemolitične anemije so lahko poškodbe živcev v hrbtenjači, kar privede do izgube koordinacije, refleksov, okvar govora ter živčnih končičev na očesni mrežnici, kar privede do okvare vida. S terapijo vitamina E načeloma lahko povrnemo normalno funkcijo teh živcev.

Prekomerno uživanje in stranski učinki

Previsok vnos vitamina E lahko povzroča težave vendar pa zaradi dobre jetrne regulacije koncentracije vitamina E v krvi se te pojavijo le redko. Prevelike koncentracije vitamina E v krvi otežujejo funkcijo vitamina K pri strjevanju krvi in povečajo učinek zdravil, ki se predpisujejo z namenom preprečevanja strjevanja krvi ter posledično lahko povzročijo neželene krvavitve. Pogoste posledice pa so tudi glavobol, diareja in utrujenost.

Absorpcija

Tokotrienoli in tokoferoli, vključno s stereoizomeri sintetičnega alfa-tokoferola, se iz črevesnega lumena absorbirajo in vključijo v hilomikrone ter izločijo v portalno veno, ki vodi v jetra. Absorpcija naj bi bila med 51% in 86%. Slednje naj bi veljalo za celotno družino vitamina E. Neabsorbirani vitamin E se izloči z blatom. Vitamin E v črevesni lumen izločajo tudi jetra z žolčem, kjer se reabsorbira ali pa izloči z blatom. Vsi vitamini E pa se po presnovi izločijo z urinom (Wikipedia, 2020).

Vitamin E je topen v maščobi, zato je za absorpcijo potrebno obroku dodati tudi nekaj maščobe. Najprimernejše so maščobe, ki vsebujejo veliko večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Slednje ugodno vplivajo na absorpcijo vitamina E in varujejo naše zdravje (Nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si., 2020).

Nalaga se v jetrih, maščobnih tkivih, srcu, mišicah, modih, maternici, krvi in nadledvični žlezi ter hipofizi. Za razliko od ostalih v maščobi topnih vitaminov se vitamin E v telesu shranjuje sorazmerno kratek čas, podobno kot vitamin B in C (Mindell, 2001).

Stereoisomer RRR alfa tokoferol (naravni vitamin E)
Stereoisomer RRR alfa tokoferol (naravni vitamin E)

Interakcija z drugimi snovmi

Uporaba nekaterih zdravil lahko vpliva na raven vitamina E.

Alkilirajoča sredstva in protitumorni antibiotiki – Obstaja možnost, da bi visoki odmerki vitamina E vplivali na uporabo teh kemoterapevtskih zdravil.

Antikoagulanti in protitrombocitna zdravila, zelišča in dodatki – Uporaba vitamina E hkrati s temi zdravili, zelišči in dodatki za zmanjšanje strjevanja krvi lahko poveča tveganje za krvavitve.

Citokrom substrat P450 3A4 (CYP3A4) –  Previdnost se priporoča v primeru jemanja vitamina E in zdravil (npr. omeprazol: Prilosec, Zegerid), na katere vplivajo ti encimi.

Statini in niacin – Jemanje vitamina E v kombinaciji s statini ali niacinom bi lahko koristilo ljudem z visokim holesterolom, hkrati pa zmanjšalo učinek niacina.

Vitamin K – Uporaba vitamina E ob sočasni uporabi vitamina K lahko zmanjša učinek vitamina K (Mayo Clinik, 2020).

Zaključek

Uporaba prehranskega dodatka vitamina E lahko predstavlja velika tveganja, zlasti v primeru višjih odmerkov in drugih bolezenskih stanj, srčnega napada in možganske kapi (Mayo Clinic, 2020).

Telo vitamin E potrebuje v dokaj nizkih količinah in ga z uravnoteženo in raznovrstno prehrano prejme dovolj. Uporabe prehranskih dodatkov vitamina E ne priporočamo, razen v primerih dokazane potrebe po njem.

Pripravila Lucija Avguštin, mag., osebna trenerka in prehranska svetovalka

Viri

Higdon, J. (2000). Vitamin E. Micronutrient Information Center, Linus Pauling Institues, Oregon State University. Posodobljeno oktober 2015. Dostopano 23.11.2020 na https://lpi.oregonstate.edu/mic/vitamins/vitamin-E

Mayo Clinic. 2020. Dostopano 20.11.2020 na https://www.mayoclinic.org/drugs-supplements-vitamin-e/art-20364144

Mindell, E. 2001. Vitaminska biblija za novo tisočletje. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si. Vitamin E. Dostopano 20.11.2020 na https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/vitamini/vitamin-e

NIH. 2020. Fact Sheet for Health Professionals – Vitamin E. Office of Dietary Supplements, US National Institutes of Health. Dostopano 20.11.2020 na https://ods.od.nih.gov/factsheets/VitaminE-HealthProfessional/

NIJZ. 2020. Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hrani. Dostopano 20.11.2020 na https://www.nijz.si/sl/referencne-vrednosti-za-energijski-vnos-ter-vnos-hranil

Wikipedia. Dostopano 3.11.2020 na https://en.wikipedia.org/wiki/Vitamin_E

Napišite KOMENTAR članka in delite svoje mnenje z drugimi 🙂