Vitaminski leksikon: Vitamin D

Vitamin D, ki ga poznamo tudi pod imeni, kot so kalciferol, viosterol, ergosterol in sončni vitamin, je bil odkrit s strani McColluma leta 1922 (Wikipedia). Skupina vitamina D je sestavljena iz več bioloških učinkovin, ki jih imenujemo kalciferoli. Za človeka sta pomembna dva, ergokalciferolom (vitamin D2), ki je rastlinskega izvora in holekalciferolom (vitamin D3), ki je živalskega izvora (Mayo Clinic, 2017).

Vitamin D je v maščobi topen vitamin in naravno prisoten le v nekaj vrstah hrane. Nekatera hrana je z njim obogatena, možno pa ga je dobiti tudi v obliki prehranskih dodatkov. Če ga uživamo peroralno, ga telo vsrka z maščobo skozi črevesne stene.

Človeško telo lahko vitamin D3 endogeno sintetizira tudi samo, ko pridejo ultravijolični (UV) žarki v stik s kožo (NIH, 2020). Žarki delujejo na olja v naši koži in pri tem nastane vitamin D, ki ga telo potem uporabi (Mindell, E., 2001).

Potreben je za izgradnjo in vzdrževanje zdravih kosti, saj se kalcij kot primarna komponenta kosti lahko absorbira le ob prisotnosti vitamina D (Mayo Clinic, 2017).

Brez vitamina D lahko vaše kosti postanejo mehke, tanke in krhke. Premalo vitamina D je povezano tudi z osteoporozo in nekaterimi vrstami raka. Če ne pridobite dovolj vitamina D s pomočjo sončne svetlobe ali v prehrani, boste morda potrebovali vitamin D v obliki dodatka (Mayo Clinic, 2017).

Zanimiva dejstva o vitaminu D

Koristi in učinki na telo

Že dolgo poznani funkciji kalcitriola sta pravilna izraba kalcija in presnova fosforja, ki sta potrebna za močne kosti in zobe. Ko ga jemljemo v kombinaciji z vitaminom A in C, lahko pomaga pri preprečevanju prehladov. Pomaga tudi pri zdravljenju očesne veznice in sodeluje pri asimilaciji vitamina A (Mindell, E., 2001).

Z razvojem genomskih metod se domneva, da ima velik vpliv tudi na:

  • celice imunskega sistema,
  • možgane in druga živčna tkiva,
  • mišično tkivo,
  • hrustanec,
  • trebušno slinavko in
  • kožo.

Vitamin D bi lahko imel potencialno varovalen učinek pred:

  • nastankom tuberkuloze,
  • vnetji in kroničnimi vnetnimi boleznimi,
  • multiplo sklerozo,
  • degeneracijo makule,
  • diabetesom tipa 1,
  • hipertenzijo in
  • nekaterimi vrstami rakavih obolenj.

Vpliv vitamina D na bolezni

Raziskave o uporabi vitamina D v primeru določenih bolezni in bolezenskih stanj.

Rak – Raziskave kažejo, da bi vitamin D ob hkratnem jemanju s kalcijem lahko preprečil nekatere vrste raka.

Kognitivno zdravje – Nekatere raziskave kažejo, da bi vitamin D lahko igral vlogo pri kognitivnem zdravju. Narejena je bila manjša študija z odraslimi, starimi 60 let in več, ki so se zdravili za demenco. Znanstveniki so ugotovili, da jemanje dodatka vitamina D pomaga izboljšati kognitivno funkcijo.

Podedovane motnje – Dodatki vitamina D se lahko uporabijo za zdravljenje dednih motenj, ki so posledica nezmožnosti absorpcije ali predelave vitamina D kot npr. družinska hipofosfatemija.

Multipla skleroza – Raziskave kažejo, da dolgotrajno dodajanje vitamina D zmanjšuje tveganje za multiplo sklerozo.

Osteomalacija – Dodatki vitamina D se uporabljajo za zdravljenje odraslih s hudim pomanjkanjem vitmaina D. Slednje povzroča izgubo vsebnosti kostnih mineralov (tudi BMC, angl. bone mineral content), bolečine v kosteh, mišično oslabelost in mehke kosti (osteomalacija).

Osteoporoza – Študije kažejo, da lahko ljudje, ki v prehrani dobijo dovolj vitamina D in kalcija, upočasnijo izgubo mineralov v kosteh, zmanjšajo možnosti za osteoporozo in zlome kosti.

Luskavica – Nanos vitamina D ali lokalnega pripravka, ki vsebuje spojino vitamina D, imenovano kalcipotrien, na kožo lahko pri nekaterih ljudeh zdravi luskavico (plaque psoriasis).

Rahitis – To redko stanje se razvije pri otrocih s pomanjkanjem vitamina D. Dodatek vitamina D lahko težavo prepreči ali zdravi (Mayo Clinic, 2017).

Najboljši naravni viri

Glavni viri vitamina D so sončna svetloba in nekatera živila.

Količina vitamina D, ki jo ustvari vaša koža, je odvisna od številnih dejavnikov, vključno s časom dneva, sezono, oddaljenostjo od ekvatorja in pigmentacijo kože. Vezano na to, kje živite in kakšen je vaš življenjski slog, se lahko tvorba vitamina D  v zimskih mesecih zmanjša ali pa je celo popolnoma odsotna (Mayo Clinic, 2017).

Živila, ki vsebujejo vitamin D, so jetra, mastne ribe (losos, skuša, sled, sardine, tuna), obogateni mlečni izdelki, ribja olja (Mayo Clinic, 2017 Mindell, E., 2001).

Kje najdemo vitamin D?

Preglednica 1: Vsebnost vitamina D v 100 g nekaterih živil (Nacionalni portal o hrani in prehrani).

Živilo Vit D (μg/100 g) PDV
Ribje olje iz jeter trske 250 5000 %
Losos 16 320 %
Sardine 11 220 %
Navadni tun 5 100 %
Potočna postrv 4 80 %
Jajca 3 60 %
Margarina 3 60 %
Sir 45% m.m. v suhi snovi 1 20 %
Surovo maslo 1 20 %
Telečja jetra 0,3 6 %
Gobe 0,2 4 %
Polnomastno mleko 0,1 2 %
Polnomastni jogurt 0,1 2 %

%PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle
Vir: Nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si

Prehranski dodatek vitamin D

Najpogosteje je na voljo dodatek v kapsulah po 500 IU (tudi IE, mednarodna enota), vitamin zanj pa pridobijo iz ribjega olja. Običajni dnevni odmerki so med 400 in 1000 IU (Mindell, E., 2001). Ker je vitamin D topen v maščobi, dodatek vitamina D peroralno vnašamo skupaj z maščobnimi živili.

Posebej pomemben je vitamin D za otroke, natančneje za dojenčke. Dojenčki ga z materinim mlekom ne prejmejo v zadostnih količinah. V prvem letu življenja se priporoča dnevno dodajanje vitamin D 10 μg (Nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si).

Starejšim osebam, ki niso redno izpostavljene sončni svetlobi in imajo težave z absorpcijo vitamina D, lahko dodatek vitamina D pripomore k izboljšanju zdravja kosti.

NAJBOLJŠI D VITAMIN JE NARAVNI D VITAMIN.

Priporočeni dnevni odmerek

Za odrasle, upoštevajoč priporočila Uredbe (EU) št. 1169/2011 (EU), je priporočena dnevna vrednost vitamina D 5 µg na dan. NIJZ (2020) pa ob upoštevanju popolne odsotnosti endogene tvorbe vitamina D v koži priporoča dnevni vnos 20 µg.

Preglednica 2: Priporočeni dnevni vnosi (PDV)

Vitamin D
µg
Otroci 1-3 leta 20
Otroci 4-6 leta 20
Otroci 7-9 leta 20
Otroci 10-12 leta 20
Otroci 13-14 leta 20
Mladostniki 15-18 let 20
Odrasli 19-65 let 20
Nosečnice 20
Doječe matere 20
Starejši od 65 let 20

Opomba: Vnos vitamina D z običajno prehrano (1 do 2 µg/dan pri otrocih, 2 do 4 µg/dan za mladostnike in odrasle) ne zadošča za doseganje priporočene serumske koncentracije 25-hidroksi vitamina D v koncentraciji 50 nmol/l v odsotnosti endogene sinteze. V teh primerih je potrebnih 20 µg/dan. To pomeni, da je potrebno zagotoviti dodaten vnos bodisi z endogeno sintezo in /ali z dodajanjem vitamina D v obliki prehranskega dopolnila. Priporočena vrednost vitamina D se lahko doseže tudi brez uživanja pripravkov vitamina D, in sicer s pogostim izpostavljanjem soncu.

1 µg = 40 IE, 1 IE = 0,025 µg

Vir: NIJZ. 2020.

Pomanjkanje

Hudo pomanjkanje vitamina D je danes izredno redek pojav. Veliko pogostejše, kot se je nekdaj domnevalo, pa so nezadostne koncentracije v krvi z določenimi subkliničnimi znaki. Nizke koncentracije v serumu so pogostejše pri starejši populaciji. Prav tako se nezadostna koncentracija pojavlja pri prebivalcih držav, ki so najdlje od ekvatorja in imajo malo sončnih dni v letu. Klasični primeri hudega pomanjkanja so:

  • rahitis,
  • osteomalacija in
  • osteoporoza ter
  • propadanje zob (Mindell, E., 2001).

Pri blagem pomanjkanju gre bolj za povečano tveganje za nastanek nekaterih avtoimunih bolezni, kot so:

  • revmatoidni artritis,
  • Crohnova bolezen,
  • diabetes tipa 1 in
  • multipla skleroza.

Ugotovljeno je bilo, da je nizka vsebnost vitamina D v serumu (krvi) povezana z različnimi vrstami presnovnih bolezni, kot so:

  • debelost, sladkorna bolezen (diabetes mellitus),
  • inzulinska odpornost (insulin resistance),
  • bolezni srca in ožilja vključno s hipertenzijo.

Različne študije so poročale, da je pomanjkanje vitamina D povezano s presnovnim sindromom (Park, J. E. et al, 2018).

Prekomerno uživanje in stranski učinki

Vitamin D je med vitamini potencialno najbolj tvegan s stališča previsokega vnosa. Ob prevelikem vnosu se pojavi:

  • slabost,
  • izguba teka,
  • razdražljivost,
  • bolečine v sklepih in
  • kalcifikacije mehkih tkiv (srce, krvne žile, ledvice, pljuča).

Vzrok za neštete znake je hiperkalcemija in hiperfosfatemija. Pri dolgotrajni izpostavljenosti sončni svetlobi nevarnosti za toksične učinke ni, razen v primeru sočasno povečanega vnosa vitamina s hrano.

Uživanje prevelike količine vitamina D je lahko škodljivo. Znaki škodljivega delovanja vitamina D so:

  • nenavadna žeja,
  • pekoče oči,
  • srbeča koža,
  • bruhanje,
  • driska,
  • stalen občutek potrebe po praznjenju mehurja in
  • nenormalno kopičenje kalcijevih oblog na stenah ožilja, v jetrih, pljučih, ledvicah in želodcu (Mindell, E., 2001).

Otroci, stari 9 let in več, odrasli ter nosečnice in doječe matere, ki zaužijejo več kot 4.000 IU vitamina D na dan, lahko občutijo posledice, kot so:

  • slabost,
  • bruhanje,
  • slab apetit,
  • zaprtje,
  • šibkost,
  • izguba teže,
  • zmedenost,
  • dezorientacija,
  • težave z ritmom srca in
  • poškodbe ledvic.

Absorpcija

Glavni naravni vir vitamina D je sinteza holekalciferola v spodnjih plasteh kože povrhnjice s kemično reakcijo, ki je odvisna od izpostavljenosti soncu (Holick, M. F. et al,1980). Ker ga večina sesalcev lahko sintetizira v ustreznih količinah, če so dovolj izpostavljeni sončni svetlobi, ni nujen in zato tehnično gledano ni vitamin. Lažje bi ga definirali kot hormon oz. prohormon, ki se proizvaja fotokemično v koži iz 7- dehidroholesterola (Norman, A.W., 2008).

Vitamin D, pridobljen z izpostavitvijo soncu, s hrano in dodatki je biološko inerten oz. nedejaven in mora za aktivacijo iti skozi dve hidroksilaciji v telesu. Prva hidroksilacija se zgodi v jetrih. Ta pretvori vitamin D v 25-hidroksivitamin D (25 (OH) D, tudi kalcidiol). Druga hidroksilacija poteka predvsem v ledvicah in tvori fiziološko aktiven 1,25-dihidroksivitamin D (1,25 (OH) 2D, tudi kalcitriol). (NIH, 2020).

Cholecalciferol (D3)

Slika: Cholecalciferol (D3)

Vir: NEUROtiker, Public domain, via Wikimedia Commons

Interakcija z drugimi snovmi

Aluminij – Dolgotrajna uporaba vitamina D in fosfatnih veziv, ki vsebujejo aluminij, lahko pri ljudeh z nepravilnim delovanjem ledvic privede do škodljivega nivoja aluminija.

Antikonvulzivi – Fenobarbital in fenitoin (Dilantin, Phenytek) povečata razgradnjo vitamina D in zmanjšata absorpcijo kalcija.

Atorvastatin (lipitor) – Uporaba vitamina D lahko vpliva na to, kako bo vaše telo predelalo to zdravilo za holesterol.

Kalcipotrien (Dovonex) – Vitamina D ne uporabljajte hkrati z zdravilom za luskavico. Kombinacija lahko poveča tveganje za zvišanje nivoja kalcija v krvi (hiperkalcemija).

Holestiramin (Prevalite) – Uporaba tega zdravila za izgubo teže lahko zmanjša absorpcijo vitamina D.

Citokrom substrat P450 3A4 (CYP3A4) – Če jemljete zdravila, ki jih presnavlja ta encim, bodite previdni pri uporabi vitamina D.

Digoksin (Lanoxin) – Ob uporabi tega zdravila za srce se izogibajte jemanju velikih odmerkov vitamina D. Veliki odmerki lahko povzročijo hiperkalcemijo, kar poveča tveganje za težave s srcem zaradi digoksina.

Diltiazem (Cardizem, Tuazac) – Izogibajte se jemanju visokih odmerkov vitamina D, če uporabljate zdravila za krvni tlak. Visoki odmerki vitamina D lahko povzročijo hiperkalcemijo, kar lahko zmanjša učinkovitost zdravila.

Orlistat (Xenical, Alli) – Uporaba tega zdravila za hujšanje lahko zmanjša absorpcijo vitamina D.

Tiazidni diuretiki – Ta zdravila za krvni tlak lahko zmanjšajo izločanje kalcija v urinu. Slednje lahko privede do hiperkalcemije, če hkrati jemljete vitamin D.

Steroidi – Uporaba zdravil kot na primer predisone (kortikosteroid) lahko zniža absorpcijo kalcija in poslabša presnovo vitamina D.

Stimulantska odvajala – Dolgotrajna uporaba visokih odmerkov stimulativnih odvajal lahko zmanjša absorpcijo vitamina D in kalcija.

Verapamil (Verelan, Calan) – Izogibajte se jemanju visokih odmerkov vitamina D hkrati s tem zdravilom za krvni tlak. Visoki odmerki vitamina D lahko povzročijo hiperkalcemijo, kar lahko zmanjša učinkovitost zdravila (Mayo Clinic, 2017).

Pripravila Lucija Avguštin, mag., osebna trenerka in prehranska svetovalka

Viri

Holick, M. F., MacLaughlin, J. A., Clark, M. B., Holick, S. A., Potts, J. T., Jr, Anderson, R. R., Blank, I. H., Parrish, J. A., in  Elias, P. (1980). Photosynthesis of previtamin D3 in human skin and the physiologic consequences. Science (New York, N.Y.), 210(4466), 203–205. Dostopano 13.11.2020 na https://www.jstor.org/stable/1685024

Mayo Clinic. 2017. Dostopano 10.11.2020 na https://www.mayoclinic.org/drugs-supplements-vitamin-d/art-20363792

Mindell, E. 2001. Vitaminska biblija za novo tisočletje. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si. Vitamin D. Dostopano 13.11.2020 na https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/vitamini/vitamin-d

NIH. 2020. Dostopano 12.11.2020 na https://ods.od.nih.gov/factsheets/VitaminD-HealthProfessional/

NIJZ. 2020. Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hrani. Dostopano 4.11.2020 na https://www.nijz.si/sl/referencne-vrednosti-za-energijski-vnos-ter-vnos-hranil

Norman, A. W. (2008). From vitamin D to hormone D: fundamentals of the vitamin D endocrine system essential for good health. The American journal of clinical nutrition, 88(2), 491S-499S. Dostopano 13.11.2020 na https://academic.oup.com/ajcn/article/88/2/491S/4649916

Park, J. E., Pichiah, P., in Cha, Y. S. (2018). Vitamin D and Metabolic Diseases: Growing Roles of Vitamin D. Journal of obesity & metabolic syndrome, 27(4), 223–232. https://doi.org/10.7570/jomes.2018.27.4.223

Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. Dostopano 13.11.2020 na https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32011R1169&from=DE

Wikipedia. Dostopano 3.11.2020 na https://en.wikipedia.org/wiki/Vitamin_D