Vitaminski leksikon: vitamin B5 pantotenska kislina

Pantotenska kislina je imenovana tudi vitamin B5, kalcijev pantotenat ali pantenol. Esencialno hranilo, ki je v vodi topen vitamin, je v naravi prisotno v številnih živilih, nekaterim dodano, na voljo pa je tudi kot prehransko dopolnilo (Mindell, 2001).

Pantotenska kislina je sestavljena iz pantojske kisline in β-alanina (beta alanin). Ime izhaja iz grške besede pantos, kar pomeni »od vsepovsod«, saj je skoraj v vsaki hrani vsaj majhna količina pantotenske kisline (Wikipedia, 2020).

Vitamin B5 pomaga hrano, ki jo zaužijete, pretvoriti v energijo, ki jo potrebujete. Pomemben je za različne funkcije v telesu, še posebej za tvorjenje in razgradnjo maščob. Pantotenska kislina je sestavni del koencima A in ima pomembno vlogo v energijskem metabolizmu.

Predelava živil lahko vpliva na raven pantotenske kisline v hrani (NIH, 2020), to so toplota, priprava hrane, konzerviranje. Prav tako pa negativno na pantotensko kislino vpliva kofein, sulfonamidi, uspavalne tablete, estrogen in alkohol (Mindell, 2001).

Koristi in učinek na telo

Pantotenska kislina pomaga pri tvorbi celic in zagotavljanju normalne rasti ter razvoju osrednjega živčnega sistema. Je nepogrešljiva za pravilno delovanje nadledvične žleze in bistvena za pretvorbo maščob in sladkorja v energijo. Vitamin B5 je potreben za tvorjenje protiteles za izrabo paraaminobenzojeve kisline in holina.

Vitamin B5 telesu pomaga pri:

• celjenju ran,
• tvorjenju protiteles, ki preprečujejo vnetja,
• odpravljanju pooperativnega šoka,
• preprečevanju utrujenosti,
• zmanjševanju neprijetnih in škodljivih učinkov antibiotikov (Mindell, 2001).

Vpliv pantotenske kisline na bolezni

Raziskave o uporabi pantotenske kisline v primeru določenih bolezni in bolezenskih stanj.

Visoka raven holesterola in trigliceridov – Znanstveniki preučujejo pantotensko kislino v obliki pantetina, da bi ugotovili, ali pomaga zniževati holesterol, holesterol v lipoproteinih z nizko gostoto (LDL ali slab holesterol) in trigliceride. Prav tako se preučuje, ali pantetin poviša raven holesterola v lipoproteinih z visoko gostoto (HDL ali dober holesterol). Rezultati, ki so jih študije pokazale, so obetavni, vendar pa je za razumevanje učinka hranila potrebnih več raziskav (NIH, 2020).

Najboljši naravni viri

Pantotensko kislino najdemo skorajda v vseh živilih tako živalskega kot rastlinskega izvora. Hrana z največjo vsebnostjo pantotenske kisline je govedina, piščanec, organsko meso, polnozrnati izdelki, žitni kalčki, otrobi, pivski kvas, oreški in nekatera zelenjava. (Mindell, 2001, NIH, 2020). Vitamin B5 je tudi dodan različnim vrstam hrane, kot so kosmiči za zajtrk in energijske pijače (NIH, 2020).

Preglednica 1: Vsebnost pantotenske kisline v 100 g nekaterih živil (Nacionalni portal o hrani in prehrani).

%PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle

Vir: Nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si

Prehransko dopolnilo pantotenske kisline (vitamin B5)

Pantotenska kislina je kot prehransko dopolnilo na voljo v kombinaciji z drugimi vitamini kompleksa B (Mindell, 2001) in v multivitaminski ali multimineralni kombinaciji (NIH, 2020).

NAJBOLJŠI B5 VITAMIN JE NARAVNI B5 VITAMIN.

Priporočeni dnevni odmerek

Ocenjena vrednost za priporočeni vnos za odraslo žensko in odraslega moškega je 6 mg na dan (NIJZ, 2020).

Opomba:

Za vitamine B6, B12, tiamin, riboflavin, niacin, folno kislino veljajo priporočila, medtem ko za pantotensko kislino in biotin veljajo navedene ocenjene vrednosti za priporočen vnos.

Vir: NIJZ. 2020.

Pomanjkanje

Ker je pantotenska kislina prisotna v skoraj vsej hrani, je pomanjkanje redko, razen pri ljudeh z zelo slabo prehrano. (NIH, 2020)

Pomanjkanje pantotenske kisline se kaže kot sindrom pekočih stopal, ki ga zaznamuje otopelost prstov na nogah in pekoč občutek v stopalih. Znaki pomanjkanja so tudi bruhanje, nespečnost, utrujenost, slabost, vzdraženost ipd. Ti znaki se kažejo bolj v okviru splošne nedohranjenosti in jih težko pripišemo zgolj pomanjkanju pantotenske kisline.

Posledice pomanjkanja so med že omenjenimi tudi hipoglikemija, čiri na dvanajstniku, motnje krvnega obtoka in težave s kožo (Mindell, 2001).

Prekomerno uživanje in stranski učinki

Toksični učinki pri pretiranem uživanju pantotenske kisline oz. vitamina B5 niso poznani.

Absorpcija

Veliko živil rastlinskega in živalskega izvora vsebuje pantotensko kislino.

Nekje 85% pantotenske kisline iz prehrane je v obliki CoA ali fosfopanteteina. Te oblike se pretvorijo v pantotensko kislino s prebavnimi encimi (nukleosidaze, peptidaze in fosforilaze) v črevesnem lumenu in črevesnih celicah. Pantetin (defosforilirano obliko fosfopantetina) črevesne celice prevzamejo in ga pretvorijo v pantotensko kislino, preden ga dostavijo v krvni obtok. Pantotenska kislina se absorbira v črevesju in se z aktivnim transportom prenese v krvni obtok.

Pantetonsko kislino pa proizvaja tudi črevesna flora, vendar še ni znano v kakšni količini.

Rdeče krvne celice prenesejo pantotensko kislino po telesu. Večina pantotenske kisline v tkivih je v obliki CoA, manjše količine pa so prisotne v obliki proste pantotenske kisline (Miller in Rucker, 2012, Sweetman, 2005, Trumbo, 2006).

Interakcija z drugimi snovmi

Za pantotensko kislino vplivi na zdravila niso znani (NIH, 2020).

Zaključek

Če imate pogosto mravljince v rokah in nogah, bi lahko dodatek pantotenske kisline skupaj z drugimi vitamini B stanje izboljšal. Če imate povišan holesterol, vam bo zdravnik morda predpisal dodatek pantotenske kisline. Pantotenska kislina lahko pomaga v stresni situaciji (npr. velik telesni napor). Nekatere raziskave so pokazale, da lahko vitamin B5 vpliva tudi na zmanjšanje bolečin pri artritisu. Kombinacija vitamina B5 in vitamina C pa lahko pomaga tudi pri alergijah (Mindell, 2001).

Prehranske potrebe je priporočljivo zadovoljiti z živili. Hrana vsebuje naravne oblike esencialnih vitaminov in mineralov kot tudi prehranske vlaknine in druge naravno prisotne snovi, ki pozitivno vplivajo na zdravje. V nekaterih primerih pa so obogatena živila in prehranska dopolnila lahko koristna pri zagotavljanju enega ali več hranil, ki jih sicer uživamo v manjši količini, kot je priporočeno.

Pripravila Lucija Avguštin, mag., osebna trenerka in prehranska svetovalka

Viri

Miller, J. W. in Rucker, R. B. (2012). Pantothenic acid. Present Knowledge in Nutrition; Erdman, J., Macdonald, I., Zeisel, S., Eds, 375-390.

Mindell, E. 2001. Vitaminska biblija za novo tisočletje. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si. Pantotenska kislina. Dostopano 12.12.2020 na https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/vitamini/pantotenska-kislina-b5

NIH. 2020. Fact Sheet for Health Professionals – Pantothenic Acid. Office of Dietary Supplements, US National Institutes of Health. Dostopano 19.12.2020 na https://ods.od.nih.gov/factsheets/PantothenicAcid-HealthProfessional/

NIJZ. 2020. Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hrani. Dostopano 18.11.2020 na https://www.nijz.si/sl/referencne-vrednosti-za-energijski-vnos-ter-vnos-hranil

Sweetman, L. (2005). Pantothenic acid. Coates, PM, Blackman, MR, Cragg, GM, Levine, M., Moss, J. and White, JD, 517-525.

Trumbo, P. R. (2006). Pantothenic acid. Modern nutrition in health and disease, 11, 351-357.

Wikipedia. (2020). Pantothenic acid. Dostopano 22.12.2020 na https://en.wikipedia.org/wiki/Pantothenic_acid