Vitaminski leksikon: Vitamin A

Vitamin A je v maščobi topen vitamin, ki za ustrezno absorpcijo skozi prebavila v telo potrebuje maščobe in rudnine. Vitamin se shranjuje v telesu, zato ga ni potrebno dodajati vsakodnevno.

Na jedilniku ga najdemo v dveh oblikah. Prva oblika je retinol, ki je predstopnja vitamina A in ga najdemo samo v hrani živalskega izvora, kot so mlečni izdelki, ribe in meso, predvsem jetra. Druga oblika, nam zelo pomembna, pa je provitamin A. Je eden od karotenoidov, znan tudi kot betakaroten, ki ga najdemo v hrani tako rastlinskega kot tudi živalskega izvora (Mindell, E., 2001; NIH, 2020).

Vitamin A ima vlogo pri številnih funkcijah v telesu, kot so:

• vid,
• genski prepis,
• rast in razvoj embria,
• reprodukcija,
• zdrave kosti, zobje, koža in celice (Wikipedia, 2020) ter
• imunska sposobnost.

Vitamin A ima, kot esencialna komponenta rodopsina, ključen pomen za vid. Rodopsin je beljakovina, ki v mrežničnih receptorjih absorbira svetlobo. Prav tako pa sodeluje pri normalni diferenciaciji in delovanju membrane veznice in roženice (NIH, 2020).

Ima pa tudi antioksidativne lastnosti in kot drugi antioksidanti lahko varuje vaše celice pred učinki prostih radikalov, ki nastanejo, ko vaše telo razgradi hrano ali je izpostavljeno tobačnemu dimu in sevanju. Molekule prostih radikalov imajo lahko vlogo pri raku, srčnih in drugih boleznih (Mayo Clinic, 2020).

Vitamin A je najbolj učinkovit v kombinaciji z B kompleksom, vitaminom D, vitaminom E, kalcijem, fosforjem in cinkom. Cink potrebujejo jetra, da lahko črpajo vitamin A iz zalog. Vitamin A pomaga pri preprečevanju oksidacije vitamina C (Mindell, E., 2001).

Koristi in učinek na telo

Vitamin A omogoča tvorjenje vidnega pigmenta v očesu, pomaga pri:

• nočni slepoti,
• slabem vidu in
• zdravljenju številnih očesnih bolezni.

Sodeluje pri krepitvi odpornosti proti okužbam dihal. Pomaga pri ustreznem delovanju obrambnega sistema v telesu.

Vzdržuje:

• dobro stanje zunanjih slojev tkiv in organov ter
• spodbuja rast, močne kosti, zdravo kožo, lase, zobe in dlesni.

Zunanja uporaba lahko pomaga pri odpravljanju:

• aken,
• površinskih gub,
• starostnih peg,
• impetiga,
• ognojkov mozoljev in
• odprtih čirov.

Prav tako pa pomaga pri zdravljenju emfizema in hipertiroidizma (Mindell, E., 2001).

Vpliv vitamina A na bolezni

Raziskave o uporabi vitamina A v primeru določenih bolezni in bolezenskih stanj.

Akne – Zdi se, da veliki odmerki peroralnih dodatkov vitamina A ne vplivajo na akne.

Starostna degeneracija rumene pege – Rezultati velikega kliničnega testiranja so pokazali, da so ljudje z velikim tveganjem za starostno degeneracijo makule z jemanjem posebne kombinacije vitaminov, ki je vključevala beta-karoten, zmanjšali tveganje za razvoj bolezni za 25 %. Ni povsem jasno, kakšno vlogo je imel beta-karoten.

Rak – Povezava med uporabo dodatkov vitamina A in zmanjšanim tveganjem za raka pljuč, prostate in drugih vrst ni jasna.

Ošpice – Dodatek vitamina A je priporočljiv za otroke z ošpicami, pri katerih obstaja večje tveganje za pomanjkanje vitamina A. Raziskave kažejo, da bi lahko z dodatki zmanjšali smrtnost zaradi ošpic (Mayo Clinic, 2020).

Najboljši naravni viri

Kje najdemo vitamin A? Vsakodnevni viri vitamina A v različnih oblikah so mlečni izdelki, kot so mleko, sir, maslo, sladoled, jajca; ter organsko meso, kot so ledvice in srce. Najdemo ga tudi v ribah, kot so sled, sardine in tun. Najbogatejši viri so jetrna olja morskega psa, morskih rib, kot je morski list, in morskih sesalcev, kot je severni medved (Rucker, R. B. et al, 2001).

Glavni nam najbolj priročni viri so:

• goveja jetra,
• ribe,
• mlečni izdelki;

v obliki karotenoidov pa ga najdemo v:

• korenju,
• temnolistnati zelenjavi,
• melonah, (Mayo Clinic, 2020),
• paradižniku,
• pomarančah in grenivkah ter drugem rumenem sadju (Mindell, E., 2001).

Preglednica 1: Vsebnost vitamina A v 100 g nekaterih živil (Nacionalni portal o hrani in prehrani).

%PDV: delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle
Vir: Nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si

Prehranski dodatek vitamin A

Kot peroralni dodatek vitamin A (npr. kapsule) koristi ljudem s slabo prehrano ali tistim z boleznijo, ki povečuje potrebo po vitaminu A (bolezni trebušne slinavke, očesne bolezni, ošpice). Pomanjkanje vitamina A povzroča anemijo in suhe oči. Če jemljete vitamin A zaradi njegovih antioksidativnih lastnosti, ne smete pozabiti, da dodatek morda ne bo imel enakih koristi kot naravni antioksidanti v hrani (Mayo Clinic, 2020).

Poleg uporabe kot prehranski dodatek vitamin A najdemo tudi v kremah za zmanjšanje gub, madežev, hrapavosti kože in za zdravljenje aken (Mayo Clinic, 2020).

NAJBOLJŠI A VITAMIN JE NARAVNI A VITAMIN.

Priporočen dnevni odmerek

Priporočena dnevna količina vitamina A je 800 µg vitamina A – ekvivalentov retinola za odraslo osebo (Prehrana.si) oz. 800 µg za odrasle ženske in 1000 µg za odrasle moške (NIJZ, 2020).

Preglednica 2: Priporočeni dnevni vnosi (PDV)

Opombe:

* 1mg retinolnega ekvivalenta = 1 mg retinola = 6 mg celokupen-trans-β-karotena = 12 mg drugih provitamin A karotenoidov = 1,15 mg celokupen –trans-retinilacetata = 1,83 mg celokupen-tans-β-retinilpalmitata; 1IE = 0,3µg retinola;

** za ženske, stare med 10-25 let, (PAL-1,4) in dodatnimi 1046 kJ (250 kcal)/dan (2. trimesečje) oz. 2092 kJ (500) kcal/dan (3. trimesečje);

*** od 4. meseca nosečnosti dalje

Vir: NIJZ, 2020.

Pomanjkanje

Pomanjkanje vitamina A se danes pojavlja pri kronično osiromašeni prehrani (t.i. nerazviti del sveta) ali pri kroničnih boleznih, povezanih z absorpcijo maščob (bolezni žolča, trebušne slinavke, tropske bolezni, kolitis, ciroza, delna gastrektomija). Posledice so nočna slepota, lahko pa tudi popolna slepota, infekcije zaradi padca imunske sposobnosti, zavrta rast in celjenje ran ter luščenje kože.

Nočna slepota ali kseroftalmija je posledica pomanjkanja vitamina A, ki pogosto nastopi zaradi kronično šibke absorpcije. Največkrat se pojavi pri otrocih od 5. leta dalje, če z redno prehrano ne dobijo zadostne količine vitaminov (Mindell, E., 2001).

Prekomerno uživanje in stranski učinki

Preveč vitamina A lahko škoduje. Tudi en sam odmerek (več kot 200.000 mcg) lahko povzroči slabost, bruhanje, vrtoglavico in zamegljen vid.

Dolgotrajno jemanje večjih odmerkov (10.000 mcg in več) pa lahko povzroči:

• tanjšanje kosti,
• glavobol,
• drisko,
• slabost,
• draženje kože,
• bolečine v sklepih in kosteh,
• poškodbo (Mayo Clinic, 2020) ali povečanje jeter,
• izgubo las,
• bruhanje,
• luskasto kožo,
• zamegljen vid,
• izpuščaje,
• neredno menstruacijo,
• utrujenost (Mindell, E., 2001).

Prav tako pa je prekomerna uporaba vitamina A v času nosečnosti lahko povezana z napakami v razvoju ploda (Mayo Clinic, 2020). Če ste noseči ali sumite na to, se pred uporabo prehranskega dodatka vitamina A posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ginekologom.

Absorpcija

Izraz vitamin A uporabljamo za opis skupine retinoidov, v katero spadajo retinol, retinal in retinoična kislina. V skupino karotenoidov uvrščamo beta-karoten, ki se po zaužitju v črevesju in jetrih pretvori v retinol in nastopa kot prekurzor retinola. V živilih živalskega izvora najdemo ester retinola, ki se absorbira kot retinol, v rastlinskih živilih pa je betakaroten, ki ima kljub temu, da se lahko pretvori v retinol, slabšo možnost izkoristka od ostalih retinoidov.

Retinoidi v telesu opravljajo različne funkcije. Retinol je glavna transportna oblika v krvi. Udeležen je pri moških pri spermatogenezi in je pri ženskah v času nosečnosti odgovoren za normalen razvoj ploda.

Retinal sodeluje kot sestavni del rodopsina v očesu, ki skrbi za prevod svetlobe v živčne signale in je ključen pri delovanju vida. Količina retinala v obliki rodopsina na očesni mrežnici pa je zanemarljiva, če jo primerjamo s količino retinala na epitelnih celicah prebavil in kože. Retinal sodeluje pri izgradnji beljakovin in celični diferenciaciji. V koži retinal varuje pred škodljivimi učinki UV svetlobe ter na splošno skrbi za integriteto kože in epitelija notranjih površin.

Naloga betakarotena v telesu je, da opravlja funkcijo prekurzorja za vitamin A, tisti del pa, ki se ob prebavi ne pretvori, deluje kot antioksidant.

Še močnejšo aktivnost kot beta-karoten ima likopen, ki prav tako spada v skupino karotenoidov. Oba sta učinkovita pri razgradnji kisikovih radikalov in drugih agresivnih oksidacijskih sredstev.

Interakcija z drugimi snovmi

Antikoagulanti – Ta zdravila preprečujejo nastanek krvnih strdkov. Peroralna uporaba dodatkov vitamina A v kombinaciji z antikoagulanti lahko poveča tveganje za krvavitev.

Beksarogen (Targretin) – Jemanje dodatkov vitamina A med uporabo tega lokalnega zdravila proti raku povečuje tveganje za neželene učinke zdravila, kot je srbeča in suha koža.

Hepatotoksična zdravila – Ob vnosu visokih odmerkov vitamina A lahko pride do okvare jeter. Kombinacija visokih odmerkov vitamina A z zdravili, ki lahko povzročijo poškodbo jeter, lahko poveča tveganje za bolezni jeter.

Oelistat (Alli, Xenical) – Ta zdravila za hujšanje oz. izgubo teže lahko zmanjšajo absorpcijo vitamina A, pridobljenega iz hrane. Zdravnik vam bo morda med uporabo teh zdravil predlagal tudi jemanje dodatka multivitaminov z vitaminom A in betakarotenom.

Retinoidi – Uporaba teh zdravil in vitamina A hkrati ni priporočljiva, saj se lahko poveča tveganje za visoke ravni vitamina A v krvi.

Zaključek

Z zdravo in raznovrstno prehrano si bo večina ljudi zagotovila dovolj vitamina A. Če vas zanimajo antioksidativne lastnosti vitamina A, je najboljši vir hrana. Ni še jasno, ali dodatki vitamina A ponujajo enake koristi kot naravni antioksidanti v hrani. Preveč vitamina A je lahko škodljivo, med nosečnostjo pa celo povezano s prirojenimi napakami otroka (Mayo Clinic, 2020).

Pripravila Lucija Avguštin, mag., osebna trenerka in prehranska svetovalka.

Viri

Mayo Clinic. 2020. Dostopano 15.11.2020 na https://www.mayoclinic.org/drugs-supplements-vitamin-a/art-20365945

Mindell, E. 2001. Vitaminska biblija za novo tisočletje. Ljubljana, Mladinska knjiga.

Nacionalni portal o hrani in prehrani Prehrana.si. Vitamin A. Dostopano 18.11.2020 na https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/vitamini/vitamin-a

NIH. 2020. Fact Sheet for Health Professionals – Vitamin A. Office of Dietary Supplements, US National Institutes of Health. Dostopano 19.11.2020 na https://ods.od.nih.gov/factsheets/VitaminA-HealthProfessional/

NIJZ. 2020. Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hrani. Dostopano 18.11.2020 na https://www.nijz.si/sl/referencne-vrednosti-za-energijski-vnos-ter-vnos-hranil

Rucker, R. B. et al. 2001. Handbook of vitamins. Crc Press.

Wikipedia. Dostopano 19.11.2020 na https://en.wikipedia.org/wiki/Vitamin_A