Pred nekaj leti je bila prisotna pri praznjenju zabojnikov. Takrat je opazila ogromno zavržene hrane. Od pomaranč, kruha, na pol praznih kozarčkov medu in marmelade do povsem nedotaknjenega bureka. Takšni prizori so za njene sodelavce bili povsem običajni. Sama pa je bila zelo pretresena.
72 kg zavržene hrane na prebivalca na leto
To so statistični podatki Statističnega urada za leto 2013. Od tega je 36 kg hrane zavržene samo v naših domovih, gospodinjstvih.
Razlog za takšno stanje tiči predvsem v tem, da Slovenci radi nakupujemo večje količine hrane, a je preprosto ne moremo zaužiti v tako kratkem roku, zato se nam hrana pokvari, je preveč skuhamo ali pa enostavno pozabimo nanjo.
VIDEO: Nina Sankovič o zavrženi hrani
Ozadje za takšno stanje
Nina Sankovič pravi, da je za takšno stanje najpogosteje kriv dejavnik – nespoštovanje. Nespoštovanje do hrane, do delavcev, do proizvajalcev in vseh, ki so v stiku s hrano od zemlje do našega krožnika. Če bi naša babica spekla potico in nam jo dala, seveda niti za trenutek ne razmišljamo o tem, da jo zavržemo, saj nam ta potica predstavlja čustveno navezo med našimi najbližjimi, saj vemo, koliko truda in ljubezni je vložila v potico. Seveda do potic na trgovskih policah ne gojimo nobene čustvene vezi in se do nje tudi tako obnašamo.
Ljubljana – prva evropska prestolnica v ločevanju odpadkov
Pred skoraj desetimi leti je Ljubljana uvedla ločevanje odpadkov. Iz 16 kg ločeno zbranih odpadkov se je količina povečala na 145 kg ločenih odpadkov na prebivalca in s tem je Ljubljana postala prva evropska prestolnica z najvišjim deležem ločevanja odpadkov ter hkrati prvo mesto, ki je sprejelo strategijo »Zero waste«. Tako so z infrastrukturo in s komuniciranjem ljudi začeli spodbujati k uporabi prvih treh najpomembnejših segmentov, in to so: preprečevanje, ponovna uporaba in recikliranje. Da se to dejansko splača, so doživeli tudi njihovi uporabniki decembra 2014, saj jim ni bilo potrebno plačati mesečne položnice. S svojim dejanjem so tako presegli letni načrtovan delež ločeno zbranih odpadkov.
Kako ljudem približati spremembe
Za pripovedovanje zgodbe o zavrženi hrani so si izbrali zabojnike, saj predstavljajo problem odnosa do hrane. Oglaševali so predvsem s plakati, radijskimi oglasi, nalepkami in preko dogodkov ali t.i. protestov, ki potekajo v parkih in na tržnicah. Tam njeni sodelavci delijo posodice za shranjevanje hrane ter dajejo praktične nasvete, kako racionalno porabiti hrano, kaj storiti z ostanki ter kaj pomenijo oznake »uporabno do« in »najmanj do«. Zelo pomembni zavezniki pri zmanjšanju količin zavržene hrane so postali tudi novinarji, saj so posebej zanje pripravili kulinarični večer, na katerem do zadnjega niso vedeli, da so jedli reciklirano hrano. Seveda je navdušenje bilo veliko.
Rezultati so vidni
Po neuradnih podatkih smo leta 2014 zavrgli 60 kg hrane na prebivalca, kar pomeni 12 kg manj kot leto prej, vendar smo še daleč od cilja. Dolgoročni cilj je veliko bolj ambiciozen, saj se pričakuje, da postanemo družba odgovorih in etičnih potrošnikov. Govornica pa postaja čedalje bolj pozorna, od kod prihaja hrana, v kakšnih razmerah se pridela in predela, ali so bili delavci pravično plačani ter da ni bila vključena otroška delovna sila. Seveda je pred nami še dolga pot in takole govornica zaključuje z mislijo: «Ni treba, da smo popolni, da smo dobri.«
Ne pozabite si ogledati zgornjega zanimivega videa!
