Ljudje s tinitusom, ki tej nadlogi posvečajo manj pozornosti in jih piskanje v ušesih manj moti, uporabljajo druge predele možganov za procesiranje emocionalnih informacij, je odkrila Fatima Husain, profesorica za sluh in govor na Univerzi v Illinoisu.
Tinitus, ali po domače piskanje ali zvonjenje v ušesih, prizadene približno tretjino odraslih nad 65 let. Vse pogosteje pa se pojavlja tudi pri mlajših kot posledica obiskovanja glasnih koncertov in poslušanja glasne glasbe iz slušalk. Ne glede na to, ali nastane kot posledica staranja ali zaradi izpostavljenosti glasnim zvokom, tinitus poslabša kakovost življenja. Raziskave kažejo, da ljudje s tinitusom pogosteje trpijo za depresijo, anksioznostjo in motnjami pozornosti.
Nekateri se piskanja v ušesih privadijo in ga v vsakdanjem življenju niti ne zaznajo več, če izrecno ne pomislijo nanj. Na drugi strani nekaterim povzroča tako velike težave, da so prisiljeni spremeniti svoje navade in način življenja. Posebej težavno je lahko v tihih okoljih, kjer se zaradi odsotnosti ostalih zvokov lahko zdi, da je piskanje še glasnejše kot sicer. Zaradi tega imajo nekateri stalno vklopljeno glasbo ali kako drugo zvočno kuliso (zvoki iz narave, generator t.i. belega šuma, ipd.).
Profesorica Fatima Husain je že lani s funkcijsko magnetno resonanco (fMRI) začela raziskovati možgane oseb, ki trpijo za tinitusom. Opazovala je, kako procesirajo čustva možgani oseb z blagim tinitusom v primerjavi z osebami, ki ne trpijo za to težavo. Snemanje fMRI je pokazalo, da se pri osebah z blagim tinitusom pri procesiranju čustveno obarvanih zvokov (npr. smeh, otroški jok, govor več ljudi) močneje aktivira več različnih predelov v možganih kot pri osebah brez tinitusa.
Da bi bolje razumela dogajanje, je letos izvedla novo raziskavo s pomočjo fMRI, s katero je želela ugotoviti, ali obstajajo razlike v procesiranju emocionalnih informacij znotraj skupine oseb s tinitusom. Ker se nekateri ljudje bolj, drugi manj privadijo na stanje, je najprej izmerila jakost piskanja in stopnjo nevšečnosti, ki jo piskanje predstavlja za posamezno osebo, kot na primer vpliv na sluh, pozornost, spanje in čustvovanje.
Snemanje fMRI in primerjava informacij o jakosti piskanja in stopnji nevšečnosti, ki jo pri posamezniku povzroča, je dalo zanimive rezultate. Osebe, pri katerih piskanje v ušesih predstavlja le blažjo obliko nevšečnosti, za procesiranje emocionalnih informacij uporabljajo drugačne možganske poti. Namesto v amigdali, ki naj bi imela pomembno vlogo pri procesiranju čustev, se pri njih večji del procesiranja emocionalnih informacij odvija v prednjem delu možganov – v predelu, ki je ključen za pozornost, načrtovanje in nadzor dražljajev.
Večja aktivnost dela možganov, ki je odgovoren za človekovo racionalno delovanje, lahko po mnenju Husainove pomaga nadzirati čustvene odzive in posledično zmanjšati stopnjo stresa in nevšečnosti, ki jo povzroča tinitus.
Ker je tinitus za zdaj neozdravljiv, se je Husainova usmerila v proučevanje možnosti za zmanjševanje njegovih nevšečnosti. Ker je že od prej znano, da lahko fizična aktivnost pozitivno vpliva na procesiranje čustev, profesorica zato osebam s tinitusom priporoča, naj si poskušajo kakovost življenja povečati z rednimi fizičnimi aktivnostmi.
vir: PLOS ONE, December 2015
