Stvari, ki jih morate vedeti o scitnici

Srce: Ščitnični hormoni uravnavajo srčni utrip in pomagajo nadzirati pretok krvi s sproščanjem mišic v žilnih stenah.Plodnost: Ščitnični hormoni uravnavajo menstrualni cikel. Ob nepravilnem delovanju ščitnice lahko pride do težav z neredno ovulacijo in posledično menstrualnim ciklom.

Kosti: Hormoni, ki jih proizvaja ščitnica, vplivajo na tvorjenje kostnega tkiva. Nepravilno delovanje ščitnice lahko privede do osteoporoze.

Telesna teža: Ščitnica uravnava metabolizem, zato povečano delovanje ščitnice (hipertiroidizem) povzroča pretirano hujšanje, zmanjšano delovanje ščitnice (hipotiroidizem) pa je povezano s prekomerno telesno težo.

Možgani: Premajhno tvorjenje ščitničnih hormonov lahko povzroči pozabljivost, težave s koncentracijo in depresijo.

Koža: Pri zmanjšanem delovanju ščitnice telo upočasni proces odmiranja starih kožnih celic in tvorjenja novih. Zato se začnejo kopičiti stare kožne celice, posledica tega pa je suha koža pustega videza. Prav tako se upočasni tudi rast nohtov in las.

Po statističnih podatkih so težave s ščitnico od petkrat do osemkrat pogostejše pri ženskah kot pri moških. Zakaj je tako, ni znano. Strokovnjaki domnevajo, da ima pomembno vlogo hormon estrogen.Ščitnične celice imajo namreč veliko koncentracijo receptorjev za estrogen, kar pomeni, da so zelo občutljive na ta ženski spolni hormon. Eden od možnih razlogov je tudi povezanost hipertiroidizma in hipotiroidizma z avtoimunskimi boleznimi, ki so pogostejše pri ženskah.

Brez laboratorijskih preiskav je težko postaviti diagnozo povečanega ali zmanjšanega delovanja ščitnice, saj so simptomi težav s ščitnico značilni tudi za druge bolezni in stanja.Simptomi zmanjšanega delovanja ščitnice (hipotiroidizem): Suha koža in lasje, pozabljivost, zaprtje, utrujenost, mišični krči, nepojasnjeno pridobivanje telesne teže, neredni menstrualni cikli, otečen obraz, povečana občutljivost na mraz.

Simptomi povečanega delovanja ščitnice (hipertiroidizem): razdražljivost, povečano znojenje, hiter srčni utrip, težave s spanjem, nepojasnjeno hujšanje, redkejše menstruacije, izbuljene oči, tresoče roke.

Zdravnika obiščite tudi, če opazite ali občutite povečano ščitnico ali t.i. gomolj, ki se najbolj opazi in/ali občuti med požiranjem. V primeru močno povečane ščitnice se lahko pojavijo tudi težave z dihanjem.

Od leta 1975 do danes se je pojavnost raka ščitnice skoraj potrojila, medtem ko je smrtnost ostala na enako nizki ravni. Na splošno velja rak ščitnice za enega najbolj ozdravljivih in najmanj življenjsko ogrožajočih.

Rak ščitnice se kaže kot neboleča oteklina, ki običajno raste počasi. V manj kot 5 % je vozel (nodul) v ščitnici rak ščitnice. Prvi znaki raka ščitnice so lahko povečana bezgavka na vratu, bolečina ali sprememba glasu ter težave s požiranjem ali dihanjem.

Glavni način zdravljenja raka ščitnice je kirurgija. Kirurško zdravljenje se začne kot diagnostična operacija, popolna oziroma skoraj popolna operativna odstranitev ščitnice (tiroidektomija) ali odstranitev samo prizadetega režnja ščitnice. Dodatni načini zdravljenja raka ščitnice so: zdravljenje z radioaktivnim jodom, zavorno in nadomestno zdravljenje s ščitničnimi hormoni, perkutanim obsevanjem, redko tudi s citostatiki.

Za zdravje ščitnice in pravilno tvorjenje ščitničnih hormonov je najpomembnejši zadosten vnos joda. Dnevno naj bi odrasla oseba zaužila 150 mikrogramov joda.

​Prav zaradi zagotavljanja zadostne količine joda v telesu je bilo uvedeno jodiranje soli. Če uporabljate nejodirano sol ali se nasploh izogibate uporabi soli, je priporočljivo, da redno uživate živila bogata z jodom, kot so ribe, jajca in mlečni izdelki.

Piše: A.M., vir: Onkološki inštitut, Health.com