RECEPT: Ajdove testenine z rikotino omako in orehi

Rikota: ri-cotte pomeni ponovno kuhan. Izdeluje se iz neposnete sirotke. Originalno izhaja iz Italije, kjer so najbolj znane in cenjene ricotta romana, dimljena rikota in rikota s poprom. Na Sardiniji, Siciliji in v Kalabriji je pripravijo največ, dimljeno pa tudi v okolici Belluna v severni Italiji. Pod drugimi imeni jo srečamo še v ostalih evropskih deželah, v Franciji je to “brocciu”, v Grčiji “anthotyro”, v Nemčiji “ziger”. Rikoto lahko uporabljamo pri omakah za testenine, za namaze, solate, sladice itd. Prava rikota vsebuje malo maščob in veliko beljakovin.

Nekaj zgodovinskih zanimivosti v zvezi z rikoto. Začetki izdelovanja rikote na Apeninskem polotoku segajo v bronasto dobo (3300-1200 let p.n.š). Dokaz za to so številne najdbe posebnih keramičnih posod za obdelavo mleka, ki so bile namenjene obdelavam mleka pri visokih temparaturah, izdelane pa so bile tako, da mleko v njih ni moglo prevreti. Keramične posode so uporabljali apeninski pastirji še v 19. stol. Danes se za proizvodnjo rikote uporabljajo kovinske posode, postopki so podobni kot v starih časih.

‘Fitness cheese’ rikota iz Mlekarne Krepko je visoko beljakovinski sir, izdelan iz mleka z manj maščob. Je odlična hrana za mišično maso. Ker je manj masten, pripomore k izgubi kilogramov ali ohranjanju telesne teže. Zato je popoln beljakovinski obrok, pomemben za aktivne ljudi in rekreativne športnike. V rikoti je razmerje med maščobami (5%), ogljikovimi hidrati (3%) in beljakovinami (28%) primerno za vse, ki so na dieti z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, za sladkorne bolnike in tiste, ki se borijo s prekomerno telesno težo. Rikota v kombinaciji s sezonsko svežo zelenjavo je lahko samostojen obrok, še posebno v poletnih dneh, ko je sveže zelenjave v izobilju.

Z rikoto lahko poleg slanih jedi pripravljamo tudi slastne in sočne sladice. Z limono in vaniljo pričara nepozabne okusne variacije, kar lahko uporabimo za pite, zvitke in kolače. V kombinaciji s sladkim je znana že od časov starih Rimljanov, ki so z rikoto pripravljali svoje tradicionalne pogače in praznično pecivo, npr. libum.