Razbijamo mite o prehladu

Kolikokrat ste kot otrok slišali »obleci se, da se ne prehladiš«? No, zdaj lahko mami poveste, da se je motila. Kot že rečeno, mraz sam po sebi ne povzroči prehlada. Razlog, da so prehladna obolenja najbolj razširjena jeseni, pozimi in zgodaj spomladi, je v tem, da rinovirusi, ki povzročajo prehlade, bolje preživijo v suhem zraku. Poleg tega slednji izsušuje sluznico in jo tako napravi bolj dovzetno za virusne okužbe. Še dodaten dejavnik pa je že omenjeno pogostejše zadrževanje v zaprtih prostorih, kjer se virusi lažje prenašajo s človeka na človeka.

Celo nekatere raziskave, kjer so prostovoljce izpostavili virusom prehlada, nato pa je ena skupina sedela v toplem, druga pa v mrzlem prostoru, so pokazale, da je bila stopnja okužb enaka v obeh skupinah.

Ljudsko izročilo pravi, da lahko simptome prehlada ublažimo z inhaliranjem vroče pare. Laboratorijske študije medtem kažejo, da ni prepričljivih dokazov, da bi vdihavanje pare pomagalo odpravljati smrkanje.

Pregled več študij na to temo je pokazal, da inhaliranje pare le redko pomaga pri čiščenju zamašenega nosa in uničevanju prehladnih virusov. V nekaterih študijah so celo ugotovili, da se simptomi po inhaliranju še poslabšajo, medtem ko druga skupina raziskovalcev ni ugotovila razlik med prehlajenimi osebami, ki so se zdravile s paro, in tistimi, ki so dobivale placebo.

Tako pri prehladu kot pri gripi gre za respiratorno obolenje, toda povzročata ga različna virusa. Njuni simptomi se pogosto prekrivajo, toda zmotno je prepričanje, da se iz prehlada lahko razvije gripa. Res pa je, da prehlad oslabi imunski sistem, zato smo v času prehlada bolj dovzetni za okužbo z virusom gripe. Še en razlog torej, zakaj bi ob prehladu morali ostati doma, namesto da gremo v službo.

Še ena zmota iz skrinje naših babic. Strokovnjaki namreč pojasnjujejo, da ni znanstvenih dokazov, ki bi potrjevali, da je v tem mitu kaj resnice. Najverjetneje je nastal zaradi napačnega vzročno-posledičnega sklepanja. Če se vam torej mudi in nimate časa, da bi si posušili lase s fenom, brez skrbi – zaradi tega ne boste staknili prehlada.

Ljudsko izročilo pravi, da mleko in mlečni izdelki zgoščujejo sluz, zato naj bi jih med prehladom črtali z jedilnika. Tudi to po mnenju strokovnjakov ne drži. Kot pojasnjujejo, ni nobene povezave med uživanjem mlečnih izdelkov in gostoto sluzi. Za njeno redčenje je najpomembnejše to, da med prehladom zaužijete čim več tekočine.

Končno mit, ki drži. Leta 2000 so na Univerzi v Nebraski (ZDA) opravili študijo, ki je pokazala, da kokošja juha vsebuje številne snovi, ki pomagajo lajšati simptome prehlada. Medtem ko je druga študija pokazala, da uživanje kokošje juhe pomaga hitreje odmašiti zamašen nos.

Sicer pa – prehlada ne moremo pozdraviti z antibiotiki ali drugimi zdravili. Vse, kar lahko storimo, je, da lahko le lajšamo njegove simptome, medtem ko se naš imunski sistem bori z virusi. Zato je poleg doslednega umivanja rok in izogibanja zaprtim prostorom, kjer je veliko ljudi, za preprečevanje prehlada najpomembnejše to, da okrepimo naš imunski sistem. To pa dosežemo z redno telesno aktivnostjo na svežem zraku ter z uživanjem raznolike, z vitamini bogate hrane.