Poznate nevarnosti stresa?

Stres je pojem iz psihologije in biologije. Nanaša se na posledice nezmožnosti organizma – človeškega ali živalskega – da se le ta pravilno odzove na čustvene ali fizične grožnje, bodisi dejanske ali zamišljene. Danes stres definirajo kot fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi potencialno škodljivim ali ogrožujočim dejavnikom, ki jih imenujemo stresorji.Stresor je dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki posamezniku zamaje njegovo ravnovesje, posledica tega je stresna reakcija. Lahko so pozitivni ali negativni. Delimo jih na:

  • Fizikalne – mraz ali vročina, hrup, preveč sončenja, sprememba zračnega tlaka ali nadmorske višine, elektromagnetno sevanje.
  • Kemijske – pesticidi, fungicidi, insekticidi, težke kovine, prah, tobak, industrijske kemikalije.
  • Biološke – bakterije, virusi, plesni, paraziti.
  • Socialne – izguba delovnega mesta, prevelik obseg dela, ločitev, zamenjava poklica, finančne spremembe, smrt,družabno življenje, mobing.
  • Fizični stresorji so – posledica visokega krvnega tlaka, naporna telesna dejavnost, kirurški poseg, poškodbe, stradanje, zastrupitve, hude bolezni, pomanjkanje spanja.
  • Psihološki stresorji – depresija, strah, anksioznost, žalost, duševne travme, velika odgovornost, velika želja, večje spremembe

Odziv na stres je odvisnen glede na stresnost neke situacije ali dogodka ni za vse ljudi enaka. Stresnost določajo posameznikova osebnost, starost, njegove izkušnje, vrednote, prepričanja, energetska opremljenost, okoliščine v katerih se pojavi, ter širše in ožje okolje v katerem živi oseba.

Veliko vlogo pri vplivanju stresa ima življenjska in miselna naravnanost posameznika, trdnost in kakovost medsebojnih odnosov z ljudmi, ki ga obdajajo. Določen dogodek je lahko za nekoga stresor, za drugega pa dobrodošla spodbuda v življenju.

 

Kaj lahko sami storite proti stresu?

Postavite si odločitve in prioritete v življenju, kaj morate v množici službenih in zasebnih opravil izpeljati in kaj ne. Telovadite oziroma gibajte se čim več – izberite gibanje, ki ne povzroča dodatnega stresa. Predvsem se naučite reči NE, ko veste, da česa ne boste zmogli opraviti. Najhujše je razočaranje nad samim sabo. Smejte se, saj je smeh najboljše zdravilo. Za smeh je dokazano, da znižuje napetost. Družite se s prijatelji, ki na vas vplivajo pozitivno in s katerimi se lahko pogovarjate o pozitivnih temah. Skrbite zase. Ko začutite, da so vas vsakodnevne obveznosti skoraj povsem izčrpale, si nujno vzemite nekaj časa zase. Če to pomeni, da potrebujete spanje, telovadbo ali masažo, si le-to brez slabe vesti privoščite. Pojdite na svež. Kisik izboljša naše razpoloženje in nam pomaga, da se hitreje sprostimo. Bodite prijazni do sebe. Večkrat dnevno pomislite na pozitivne stvari.

 

Sestanek med sprehodom

Zaključna misel pa je: vstanite in se začnite gibati!

Ali ste med tistimi, ki uporabljajo stopnice namesto dvigala, se med delovnikom kaj gibljete? Kakšen je vaš pogled?

Avtor: mag.farm. Brigita Koračin