V času pametnih ur, zapestnic, senzorjev in aplikacij, ki beležijo vsak korak, srčni utrip in minute spanca, se zdi, da lahko svoje telo poznamo bolje kot kdajkoli prej. A paradoksalno se vse več ljudi počuti izčrpane, zmedene glede svojega počutja in odtujene od samega sebe. Zakaj? Morda zato, ker smo pozabili na nekaj povsem osnovnega: poslušanje svojega telesa.
Podatki so koristni, a niso vsemogočni
Pametne naprave lahko pomagajo zaznati vzorce, spremljati napredek in prepoznati odstopanja. Vendar so podatki vedno le del zgodbe, nikakor pa ne celotna slika našega stanja in počutja. Srčni utrip morda kaže, da smo pod stresom, a ne pove, kaj je razlog za to. Število korakov ne zmore ločiti med sproščujočim sprehodom v naravi in treningom.
Ko pretirano zaupamo številkam, lahko hitro zdrsnemo v primerjanje, pretirano analiziranje in celo obsesivno vedenje, tako telo postane objekt nadzora.
Notranji občutek kot pozabljeni kompas
Telo nam neprestano pošilja signale: kdaj smo utrujeni, lačni, prenapeti ali pa morda polni energije. Ta telesna intuicija, ki temelji na milijonih let evolucije, ni nekaj, kar bi se moralo umakniti podatkom na zaslonu.
Če pametna ura pravi, da ste ponoči spali “le 72 % optimalno”, a se zbudite spočiti in dobro razpoloženi, komu verjeti? Morda ste prav zaradi takšnega podatka začeli dan z občutkom, da nekaj ni v redu, čeprav bi vam vaše telo sporočalo drugače.
Znanstveniki zato opozarjajo na pojav, imenovan ortosomnija – anksioznost zaradi slabih rezultatov spanja, ki jih sporoča aplikacija, kljub temu da se oseba počuti spočito. V tem primeru tehnologija ne služi zdravju, temveč ga celo spodkopava.
Gibanje ni le številka
Športne ure pogosto spodbujajo, da dosežemo določeno količino korakov, porabljenih kalorij ali “aktivnih minut”. A gibanje bi v prvi vrsti moralo biti veselje, sprostitev, stik s seboj, ne pa sredstvo za dosego dnevnega cilja, tekmovanje ali celo primerjanje z drugimi.
Hitro se lahko zgodi, da postanemo sužnji številk: kljub utrujenosti gremo teč, ker “ura še ni pokazala dovolj”. Spregledamo pa signale telesa, ki prosijo za počitek, regeneracijo ali nežno raztezanje namesto intenzivnega treninga. To lahko vodi v izčrpanost, poškodbe in izgubo motivacije.
Tehnologija lahko poglobi odtujenost
Nenehno opazovanje in analiziranje telesnih funkcij lahko vodi do občutka, da naše telo ni več nekaj, v čemer se počutimo udobno, temveč projekt, ki ga moramo nenehno izboljševati. Merilniki srčnega utripa in ure, ki nas opozarjajo na “optimalno območje”, lahko odvzamejo spontanost, ki je temelj telesne svobode in dobrega počutja.
Namesto da bi prisluhnili sebi in se vprašali » Ali sem danes razpoložen za gibanje? Kako se počutim?”, prepustimo odločitve napravam. In čeprav se zdi, da nam pomagajo, nas pogosto oddaljijo od telesne in čustvene resničnosti.
Zaupanje vase se začne s poslušanjem
Zdrav odnos do telesa temelji na spoštovanju, čuječnosti in občutenju. Ko znamo prisluhniti svojim občutkom, lažje prepoznamo, kaj resnično potrebujemo. Naučimo se razlikovati med zdravo utrujenostjo in lenobo, med potrebo po gibanju in potrebo po počitku.
Telo ni stroj, ampak dinamičen in pameten sistem, ki se je razvil skozi evolucijo in se vsak dan odziva na okolje, prehrano, stres, odnose in notranje stanje. Merilniki vsega tega ne morejo vedno zaznati, medtem ko mi sami lahko.
Vrnimo se k sebi
- Zmanjšajmo odvisnost od naprav. Uporabljajmo jih kot pripomoček, ne kot vodilo.
- Vsak dan si vzemimo trenutek za preverjanje svojega počutja. Vprašajmo se: Kako se počutim? Kaj mi telo sporoča?
- Bodimo pozorni na znake odtujenosti od telesa. Če nas podatki začnejo obremenjevati, si vzemimo digitalni odmor.
- Gibajmo se intuitivno. Ne zato, ker moramo, ampak ker se pri tem dobro počutimo.
- Bodimo prisotni in poslušajmo svoje telo pri prehrani, spanju, gibanju in vsakdanjem delovanju.
Tehnologija naj bo pomočnik, ne gospodar
Pametne naprave lahko nudijo vpogled, a ne morejo nadomestiti. Človeško telo je sposobno povedati veliko, če mu le prisluhnemo. Naučimo se torej znova zaupati sebi, svojemu ritmu, svoji energiji. V tem se skriva prava moč dobrega počutja.
A.M.
Vir: Journal of Clinical Sleep Medicine
