Vsakomur se je že kdaj zgodilo, da je zagrizel v kruh, pecivo ali kako drugo živilo in v ustih začutil značilen okus po plesni. Ali je nevarno, če ugriznemo ali celo pojemo plesnivo živilo? Preberite.
Za večino zdravih ljudi zaužitje grižljaja plesnive hrane ne bo imelo posledic. Na možne težave sicer vpliva tudi vrsta hrane oziroma vrsta plesni, a na splošno velja, da se zdravim ljudem ni treba bati, če tu in tam ugriznejo v kaj plesnivega.
Kaj je plesen?
Plesni so – laično rečeno – mikroskopske gobe, ki lahko zrastejo na hrani, lesu, papirju, tekstilu, rastlinah, zemlji, zidovih in še nekaterih drugih materialih. Kjerkoli sta prisotna kisik in vlaga, lahko plesen raste, tudi v žimnici!
Obstaja mnogo vrst plesni, po nekaterih ocenah kar 300.000 ali še več. Različne vrste se lahko med seboj razlikujejo po videzu, pa tudi škodljivih učinkih na zdravje.
Za razliko od bakterij plesni rastejo v strukturah, sestavljenih iz velikega števila celic. Da bi jih videli, ne potrebujemo mikroskopa. Sestavljene so iz koreninskega dela, ki sega globoko v hrano, paličic, ki se dvigajo nad površino in spor, ki se nahajajo na koncu teh paličic. Spore so tiste, ki dajo plesnim značilno barvo in jim omogočajo prenašanje po zraku.
Plesni so sicer v naravi koristne, saj veljajo za naravni razkrojevalec. Ko na primer sadež splesni, se nato postopoma razkroji.
Plesni najbolje uspevajo v toplih in vlažnih okoljih, doma sta to kopalnica in kuhinja. A to ne pomeni, da ne morejo »uspevati« tudi v neugodnejših razmerah, kot denimo v hladilniku. Poleg tega so v določeni meri odporne na nekatere tradicionalne konzervanse, kot sta sol in sladkor.
Vse vrste plesni sicer niso slabe. Tako poznamo značilne plesnive sire, kot sta roquefort in gorgonzola, pa tudi antibiotik penicilin se pridobiva iz plesni Penicilium.
Kako nevarna je plesen?
Nekateri ljudje so alergični na plesen, a običajno gre v teh primerih za plesen, ki se razvija v okolju (npr. zidna plesen), in ne za plesen, ki nastane na živilih. Pri alergičnih ljudeh lahko pride ob izpostavljenosti plesni do bruhanja, diareje ali glavobola.
Nevarnejša je plesen za posameznike z boleznijo ali stanjem, ki vpliva na delovanje njihovega imunskega sistema. Medtem ko zdrav človek ob zaužitju grižljaja plesnive hrane ne bo občutil posledic, se pri imunsko oslabljenih lahko pojavijo težave.
Nekatere vrste plesni proizvajajo mikotoksine, strupene snovi, ki lahko povzročijo hude zdravstvene težave. Plesni Aspergillus lahko na primer povzročijo aflatoksikozo, življenjsko ogrožajočo obliko akutne zastrupitve, ki lahko poškoduje jetra. Tovrstno plesen lahko najdemo v žitaricah, arašidih, sončničnih semenih, nekaterih začimbah ter še ponekod.
Kako ravnati s plesnivo hrano?
Ko naletimo na plesnivo hrano, marsikdaj pomislimo, da bi plesnivi del odrezali, neplesnivega pa zaužili oziroma uporabili za pripravo jedi. Strokovnjaki priporočajo, da živila, četudi je plesniv le del, v celoti zavržemo. Ob tem odsvetujejo tudi ovohavanje – če je nekaj videti kot plesen, potem je zagotovo plesen. Izjema so seveda nekatere vrste sirov, kjer je plesen namenoma prisotna.
Kako zmanjšati možnost, da hrana splesni?
Plesen se prenaša po zraku, zato je pri shranjevanju hrane pomembno, da živila med seboj ločimo, tako da jih damo v zaprte posode ali plastične vrečke. Sicer se lahko zgodi, da se plesen z enega živila prenese tudi na vsa ostala v bližini.
Plesni na kruhu se lahko izognemo tako, da ga shranjujemo v zračni embalaži (npr. leseni škatli, vrečki iz naravnega blaga), s čimer zmanjšamo vlažnost, ki je eden od pogojev za nastanek plesni.
Pokvarljivo hrano iz odprtih konzerv pretresemo v čiste plastične ali steklene posode in postavimo v hladilnik. Tudi sicer pokvarljive hrane ne puščamo na prostem, torej izven hladilnika, več kot dve uri.
In seveda skrb za čistočo: s pogostim čiščenjem hladilnika in posode za kruh, zmanjšamo možnost, da bi se spore plesni prenesle na živila.
Ko enkrat opazimo znake plesni na določenem živilu, ga takoj zavržemo, okolico (hladilnik, posodo) pa temeljito očistimo. S tem preprečimo, da bi se plesen prenesla še na druga živila.
