Minimalizem. Zadnja leta zahvaljujoč spletu in fenomenu Marie Kondo, strokovnjakinje v pospravljanju, pridobiva vedno več privržencev. Odstranjevanje vsega, kar ni nujno potrebno in kar ne prinaša zadovoljstva, kot popolno nasprotje kopičenju stvari in ustvarjanju navlake. Manj ukvarjanja s stvarmi in več časa za odnose in tisto, kar imamo res radi.
Ob omembi minimalizma skoraj vsakdo pomisli na prazna, belo pobarvana stanovanja ali celo gole betonske stene, skandinavsko notranjo opremo in odsotnost raznih okrasnih predmetov. Prva asociacija ob omembi minimalizma se nanaša na opremo doma, torej stvari.
Obremenjujoča miselna navlaka
Toda za človeka je še bolj kot odvečne materialne stvari lahko obremenjujoča miselna navlaka. Vse tisto, o čemer razmišljamo, pa v ničemer ne pripomore k boljšemu počutju in boljšemu življenju. Premlevanje in pogovarjanje o nepomembnih stvareh, ki ustvarjajo šum in nered, namesto da bi uživali v tem, kar nas bogati in razveseljuje.
Seveda se je v življenju treba ukvarjati tudi s stvarmi, v katerih ne uživamo in so nujno zlo, da preživimo. Brez njih tudi ne bi znali v tolikšni meri ceniti stvari, ki jih imamo radi. Jin in jang. Plus in minus. Naravni zakon teženja k ravnovesju. Vendar če so nekatere manj prijetne stvari nujno zlo, ki se mu ne moremo izogniti, ni potrebe, da se z miselno navlako dodatno obremenjujemo še sami.
“Ali ni škoda polniti svojega življenja z nepomembnimi rečmi?”
Lahko se vprašamo: Ali ni škoda polniti svojega življenja z nepomembnimi rečmi? Ali ni škoda z miselno navlako hraniti svojih negativnih čustev, namesto da bi razmišljali in počeli to, kar nam prinaša pravo, pristno zadovoljstvo?
Pri opazovanju ljudi okrog sebe sem zaznal vzorec. Pri tistih, ki so zadovoljni s svojim življenjem, večinoma prevladujejo izostrene misli. Osredotočenost na tisto, kar jih izpopolnjuje. Ne ukvarjajo se z nepomembnimi malenkostmi, ki so, če jih primerjamo z minimalizmom pri opremljanju doma, nič drugega kot praholovci, ki ne služijo ničemur. Edino, kar počnejo, je to, da kradejo čas (za njihovo čiščenje) in preusmerjajo pozornost.
Čas – edina stvar, ki je omejena za vse
Čas je najdragocenejša dobrina, saj je z vidika posameznika edina stvar, ki je resnično omejena. Vsaj dokler ne izumijo singularnosti in s tem večnega življenja v nekakšni matrici. Če imamo na voljo omejeno količino časa, želimo pa si živeti zadovoljno, izpopolnjujoče življenje in se ukvarjati s tem, kar nas veseli, je edina rešitev ta, da iz svojega življenja odstranimo tisto, kar krade čas in ne prinaša zadovoljstva.
Z materialnimi stvarmi je dokaj enostavno – znebimo se jih. Težje se je znebiti miselnih vzorcev, ki ustvarjajo miselno navlako. Za to potrebujemo odločenost in vztrajnost. In zavedanje, da sprememba ne bo vidna čez noč. Osebnostna rast je namreč proces, ki se nikoli ne zaključi.
Delo na sebi ni vedno enostavno. Prinaša vzpone in padce, zadovoljstvo in frustracije. Toda to je edina pot, ki vodi do večjega zadovoljstva. Do bolj izpolnjujočega, in če želite, srečnega življenja. Znebiti se miselne navlake ni enostavno in tudi univerzalnega recepta, kako to storiti, ni. Morali boste poskušati. Za začetek lahko s tem, da čim manj razmišljate o stvareh, na katere tako ali tako nimate vpliva, ter da se prenehate primerjati z drugimi. To sta dva največja miselna praholovca, ki preprečujeta osredotočenost na tisto, kar nas resnično bogati.
A.M.