Čiščenje je seveda potrebno in koristno, a ima lahko tudi negativne učinke na vaše zdravje. Študija, opravljena na Univerzi v Bergnu na Norveškem, je postregla z zaskrbljujočimi rezultati. Ženske, ki delajo kot čistilke, in tiste, ki redno čistijo družinsko domovanje s čistili v obliki razpršil ter z drugimi kemičnimi čistili, imajo slabše stanje pljuč. Zdravje njihovih pljuč je primerljivo s kadilci, ki v 10 do 20 letih na dan pokadijo 20 cigaret.
Norveški raziskovalci so analizirali podatke, ki jih je posredovalo 6.235 sodelujočih v evropski raziskavi zdravja dihalnih poti. 52 odstotkov sodelujočih je bilo žensk, spremljali pa so jih 20 let.
V primerjavi z ženskami, ki ne čistijo, so raziskovalci ugotovili:
- Količina zraka, ki ga ženska prisilno izdihne v 1 sekundi (volumen prisilnega izdiha – FEV1) se je zmanjševala hitreje pri osebah, ki so čistile doma, in še hitreje pri tistih, ki so delale kot snažilke. FEV je enota za merjenje zdravja pljuč.
- Pojavnost astme je bila pogostejša pri ženskah, ki so čistile doma (12,3%) ali na delu (13,7%), medtem ko je pojavnost astme pri tistih, ki niso čistile, znašala 9,6%.
- Pri moških, ki so čistili bodisi doma bodisi na delu, niso zaznali občutnejšega zmanjšanja FEV1 v primerjavi z moškimi, ki niso čistili.
Na takšne rezultate bi po mnenju raziskovalcev lahko vplivalo draženje sluznice v dihalnih poteh, ki ga povzroča večina kemikalij za čiščenje. Takšno draženje naj bi nato imelo dolgoročen učinek na zdravje uporabnic.
Študija sicer ima določene omejitve. Žensk, ki ne čistijo, je bilo v raziskavo vključenih zelo malo. Ravno tako je bilo majhno število moških, ki delajo kot čistilci, njihova izpostavljenost čistilom pa je bila najbrž tudi drugačna kot pri snažilkah.
Vodja raziskave Øistein Svanes sicer poudarja, da obstaja zelo velika verjetnost, da kemikalije za čiščenje dolgoročno povzročajo poškodbe pljuč. Ob tem dodaja, da doma običajno ne potrebujemo močnih kemičnih čistil, zato bi se jim morali izogibati. V večini primerov za čiščenje doma zadostujeta že krpa iz mikrovlaken in voda.
Piše: A.M., vir: webMD
Prisegate na naravna čistila – katera?
