Ko temperature padejo in vstopimo v jesen, lahko na ulici pogosto slišimo iz ust staršev in starih staršev: “Obleci se, da se ne prehladiš.” Ta stavek je vtisnjen v našo kolektivno zavest skoraj tako močno kot sneg na božični večer (čeprav redko kdo še pomni, kdaj je za božič nazadnje snežilo). Toda ali je mraz res tisti, ki nas spravi v posteljo s smrkanjem, vnetim grlom in glavobolom?
Zakaj pozimi pogosteje zbolimo?
Najprej je treba poudariti: mraz sam po sebi ne povzroča prehlada. Prehlad povzročajo virusi, najpogosteje rinovirusi, koronavirusi in respiratorni sincicijski virus (RSV). Da bi zboleli, moramo priti v stik z enim od teh povzročiteljev.
A statistika ne laže. V hladnem delu leta je več prehladov in drugih okužb dihal. Razlog za to niso nizke temperature, temveč okoliščine, ki jih mraz prinese. Ko je zunaj mrzlo, se ljudje pogosteje zadržujemo v zaprtih prostorih, pogosto z manj prezračevanja. V takšnih razmerah se virusi bistveno lažje širijo od osebe do osebe.
Dodatno k temu prispeva tudi suh zrak, tako zunaj kot v ogrevanih prostorih. Sluznica nosu in grla se izsuši, s tem pa je naravna obramba telesa pred mikrobi oslabljena.
Je kaj resnice v svarilu naših staršev?
Morda se sliši presenetljivo, a opozorila staršev, naj se oblečemo, niso povsem brez osnove. Kot pojasnjuje dr. Jesse Bracamonte s klinike Mayo, lahko telo, ko je izpostavljeno mrazu, porabi več energije za ohranjanje toplote. Pri nekaterih ljudeh lahko to pomeni rahlo zmanjšano učinkovitost imunskega sistema, kar olajša delo virusom, če se ti že nahajajo v bližini.
Toda bistveno je razumeti: brez stika z virusom ne bomo zboleli, ne glede na to, kako premraženi smo.
Zavajajoč pomen besede “prehlad”
Tudi sam izraz “prehlad” lahko vodi v napačno razumevanje. Beseda namiguje, da je vzrok za bolezen hlad oziroma mraz – kot da bi se človek “pre-hladil”. V strokovnem jeziku medtem uporabljamo mnogo bolj poveden izraz “virusna okužba zgornjih dihal”.
Kako si pomagamo, ko se “prehladimo”?
Ker gre v večini primerov za virusne okužbe, antibiotiki niso potrebni in tudi ne pomagajo. Najboljše, kar lahko naredimo, je:
- počitek,
- uživanje dovolj tekočine,
- lahka, hranljiva prehrana,
- dati telesu čas, da premaga okužbo.
Če simptomi trajajo več kot 10 dni, če se zelo poslabšajo ali če se pojavijo visoka vročina, težko dihanje ali bolečine v prsih, pa je seveda nujen obisk zdravnika.
Kako se zaščitimo pred okužbami?
Ker vzrok ni mraz, temveč virusi, je preventiva za preprečevanje okužb zgornjih dihal naslednja:
- redno umivanje rok,
- dobra higiena kašlja in kihanja (uporaba robčka, kihanje v komolec),
- redno prezračevanje prostorov,
- izogibanje tesnim stikom z obolelimi.
Seveda pa ne smemo zanemariti niti splošne skrbi za zdravje, vključno z dovolj spanja, gibanjem na svežem zraku in uravnoteženo prehrano.
Vir. Mayo Clinic
