Pohodniki na znameniti Apalaški pohodniški poti imajo rek: “Hodi svojo pot” – ne primerjaj se z drugimi pohodniki, koliko kilometrov prehodiš v enem dnevu. V resnici je želja po primerjanju z drugimi večino časa močno prisotna. Raziskave kažejo, da več kot 10 % naših vsakodnevnih misli vključuje določeno obliko primerjave.
Zakaj se počutimo, da zaostajamo za drugimi?
Raziskava je pokazala, kako ljudje pogosto verjamemo, da v primerjavi z znanci in celo prijatelji preživimo več časa sami, hodimo na manj zabav in imamo manj prijateljev.
Glavni razlog za to je, da se ljudje primerjamo z najbolj družabnimi posamezniki v svojem okolju, ki jih zaradi njihovega vedenja seveda opazimo pogosteje kot manj izstopajoče ljudi.
Podobno se dogaja tudi na drugih področjih. Ko ocenjujemo svojo telesno pripravljenost, se primerjamo z najbolj telesno aktivno osebo, ki jo poznamo; ko ocenjujemo svoje kuharske spretnosti, se postavimo ob bok najboljšemu kuharju v svoji bližini. Ni presenetljivo, da se zaradi tega pogosto počutimo slabše.
Kaj lahko storimo, da nas primerjave ne bi obremenjevale?
Pomembno je, koga izberemo za primerjavo – to je nekaj, kar lahko nadzorujemo. Raziskovalci so ugotovili, da občutki manjvrednosti izginejo, če se primerjamo z osebami z zmernejšimi sposobnostmi ali z manj družabnimi ljudmi.
Praktični nasveti za zdravo primerjanje
Čeprav lahko primerjanje res “ukrade veselje”, raziskave ponujajo načine, kako to obvladati:
- Prilagodite svoje cilje in pričakovanja. Če se primerjate, se vprašajte, ali je vaš cilj realističen. Negativni učinki primerjanja se zmanjšajo, če se primerjate z zmernejšo osebo in ne z najboljšim v določeni kategoriji.
- Premislite, zakaj se primerjate. Če si želite izboljšati kuharske veščine, primerjanje z najboljšim kuharjem v vaši okolici nima smisla. Namesto tega se osredotočite na to, kar vam je dosegljivo: uporabljajte kakovostne sestavine, sledite dobrim receptom ali se vpišite na kuharski tečaj.
- Osredotočite se na pozitivne vidike. Če vas primerjave spravljajo v slabo voljo, razmislite o svojih dosežkih in o tem, kako ste napredovali skozi čas. Pomislite tudi na tiste, ki vas morda vidijo kot vzor.
Primerjanje je v sodobnem svetu praktično neizogibno, vendar ga lahko obrnemo sebi v prid. Bistvo je v izbiri pravih zgledov ter v osredotočanju na lastne dosežke. Ko se soočimo z mislijo, da nismo dovolj dobri, je vredno premisliti, kdo so naši vzorniki, zakaj jih občudujemo in kaj se lahko od njih v resnici naučimo.
In še nekaj: če se že primerjate, se primerjajte z ljudmi v resničnem svetu, ki imajo neposreden vpliv na vaše življenje. Primerjanje s spletnimi vplivneži in slavnimi osebami ustvarja nerealna pričakovanja in nerealne podobe uspeha.
Vir: Psychology Today
