Sindrom karpalnega kanala je ena najpogostejših težav z rokami oziroma zapestjem. Povzroči ga pritisk na mediani živec v zapestnem oziroma karpalnem kanalu – ozkem prehodu, obdanem s kostmi in vezmi. Ko pride do stisnjenja medianega živca, se pojavijo simptomi, kot so mravljinčenje, odrevenelost in šibkost v palcu ter prstih.
K nastanku sindroma karpalnega kanala lahko prispevajo anatomija zapestja, določene zdravstvene težave in ponavljajoči gibi rok. Pravilno zdravljenje lahko olajša simptome in ponovno omogoči normalno delovanje roke.
Simptomi sindroma karpalnega kanala
Simptomi se običajno razvijajo postopoma in vključujejo:
- Mravljinčenje in odrevenelost: Te občutke lahko zaznate v prstih ali dlani, pogosto pa se pojavijo v palcu, kazalcu, sredincu in prstancu, medtem ko mezinec ni prizadet. Našteti simptomi se pogosto pojavijo med držanjem volana, telefona ali časopisa, lahko pa tudi ponoči, pri čemer vas prebudijo iz spanca. Včasih se lahko občutek širi iz zapestja proti roki.
- Šibkost: Ljudje s sindromom karpalnega kanala lahko občutijo šibkost v roki in opazijo težave pri držanju predmetov. To je lahko posledica odrevenelosti ali oslabelosti mišic palca, ki jih nadzira mediani živec.
Kdaj obiskati zdravnika
Če opazite simptome, ki vam otežujejo vsakodnevne dejavnosti ali motijo spanec, se posvetujte z zdravnikom. Brez zdravljenja namreč lahko pride do trajnih poškodb živcev in mišic.
Vzroki sindroma karpalnega kanala
Sindrom karpalnega kanala se pojavi zaradi pritiska na mediani živec, ki poteka iz podlakti skozi karpalni kanal do dlani in oživčuje palec ter vse prste, razen mezinca. Ta živec tudi pošilja signale mišicam na dnu palca in omogoča njegovo premikanje.
Vsaka poškodba, ki zoži karpalni kanal ali draži ta živec, lahko povzroči sindrom karpalnega kanala. Primeri so zlom zapestja, oteklina zaradi revmatoidnega artritisa ali drugih bolezni. Včasih natančen vzrok ni znan, pogosto pa je povezan s kombinacijo več dejavnikov.
Dejavniki tveganja
Različni dejavniki lahko povečajo tveganje za sindrom karpalnega kanala, pri čemer so najpogostejši naslednji.
- Anatomski dejavniki: Zlom ali izpah zapestja lahko spremeni prostor v karpalnem kanalu. Artritis lahko vpliva na majhne kosti v zapestju in poveča pritisk na živec.
- Spol: Sindrom je pogostejši pri ženskah, verjetno zaradi manjšega prostora v karpalnem kanalu ali vpliva hormonov.
- Bolezni, ki poškodujejo živce: Kronične bolezni, kot je diabetes, povečajo tveganje za poškodbe živcev.
- Vnetne bolezni: Revmatoidni artritis in druge bolezni, ki povzročajo oteklino, lahko pritiskajo na mediani živec.
- Debelost: Povečana telesna teža lahko prispeva k večjemu tveganju.
- Spremembe telesnih tekočin: Zadrževanje tekočine, npr. med nosečnostjo ali menopavzo, lahko povzroči večji pritisk na živce.
- Dejavniki na delovnem mestu: Delo z orodji, ki vibrirajo, ali ponavljajoči gibi zapestja lahko pritiskajo na mediani živec ali poslabšajo obstoječe poškodbe.
Preprečevanje
Znanstveno dokazanih načinov, kako preprečiti sindrom karpalnega kanala, ni, vendar strokovnjaki priporočajo ukrepe za zmanjšanje obremenitve zapestja.
- Zmanjšajte moč in sprostite prijem: Če delate z računalnikom, nežneje pritiskajte tipke na tipkovnici in manj močno držite računalniško miško.
- Pogosti odmori: Kratki odmori za raztezanje in upogibanje rok in zapestij so lahko koristni. To še posebej velja pri delu z orodji, ki vibrirajo.
- Pravilna drža: Zapestje naj bo v nevtralnem položaju, vzporedno s tlemi. Računalniško tipkovnico namestite v višini komolcev ali nekoliko nižje.
- Uporabljajte ergonomsko miško: Izberite udobno računalniško miško, ki ne obremenjuje zapestja. Priljubljena izbira so t. i. vertikalne miške.
- Ogrejte roke: Če delate v hladnejšem okolju, nosite rokavice (lahko brez prstov), da ohranite toploto zapestja.
Vir: Mayo clinic