Učenje tujih jezikov ni uporabno le na poklicnem področju ali za potovanja, pač pa je tudi ena najboljših vaj za možgane. Ko se učimo novega jezika, v resnici ne širimo le svojega besednega zaklada, temveč spreminjamo strukturo in delovanje možganov. Številne raziskave so pokazale, da znanje več jezikov izboljšuje spomin, koncentracijo, ustvarjalnost in celo zmanjšuje tveganje za demenco.
Kaj se dogaja v možganih, ko se učimo jezika
Človekov miselni proces je povezan z delovanjem milijard živčnih celic oziroma nevronov, med katerimi poteka izmenjava informacij. Pri učenju jezika nastajajo nove povezave med nevroni.
Raziskave z magnetno resonanco so pokazale, da imajo ljudje, ki govorijo več jezikov, gostejšo sivo možganovino (živčne celice in njihove povezave) ter boljšo povezljivost med različnimi deli možganov.
To pomeni, da ljudje, ki govorijo več jezikov, ne uporabljajo samo “več” možganov, temveč jih tudi uporabljajo učinkoviteje. Njihovi možgani so tako bolje pripravljeni na učenje, reševanje težav in prilagajanje novim situacijam.
Učenje jezika v odraslosti ali nikoli ni prepozno
Velikokrat slišimo, da se je jezika najbolje naučiti v otroštvu. Res je, da so otroški možgani bolj plastični, a tudi odrasli lahko občutno izkoristijo kognitivne koristi učenja.
Vsaka nova izkušnja, še posebej tista, ki vključuje tako novost kot ponavljanje, krepi živčne poti. Učenje jezika nudi oboje: vsak nov izraz ali jezikovno pravilo ustvari novo povezavo v možganih, ponavljanje pa jo utrdi.
Redno učenje jezika tako deluje kot vadba za možgane. Podobno kot tek krepi srce in mišice, nova slovnica in besedišče krepita spomin, pozornost in logično mišljenje.
Boljši spomin
Ko se učimo tujega jezika, nenehno krepimo sposobnost pomnjenja. Pri tem deluje tako kratkoročni spomin (npr. zapomniti si novo besedo) kot tudi dolgoročni spomin (npr. naučiti se jezikovna pravila). Ljudje, ki redno uporabljajo več jezikov, dosegajo boljše rezultate na testih spomina in lažje prikličejo informacije.
Izboljšana koncentracija
Že po enem tednu učenja tujega jezika se izboljša pozornost in sposobnost osredotočenja, kažejo nekatere raziskave. Učinek je opazen pri vseh starostnih skupinah, od mladih odraslih do starejših.
Večja ustvarjalnost
Ljudje, ki govorijo več jezikov, so pogosto bolj fleksibilni v razmišljanju. Jezikovno učenje zahteva prevajanje, prilagajanje in razmišljanje o več možnih pomenih, kar spodbuja ustvarjalne procese. Študije so pokazale, da so dvojezični otroci in odrasli uspešnejši pri reševanju nalog, ki zahtevajo izvirnost ali drugačen pogled na problem.
Boljše komunikacijske spretnosti
Ko se učimo tujega jezika, se učimo tudi poslušati, razmišljati o pomenu in razumeti kontekst. To razvija empatijo in sposobnost vživljanja v sogovornika, kar sta lastnosti, ki izboljšata komunikacijo tudi v maternem jeziku.
Učenje tujih jezikov in zaščita pred staranjem možganov
Ena najbolj zanimivih ugotovitev je, da lahko učenje tujih jezikov upočasni staranje možganov. Redna možganska aktivnost, ki vključuje spomin, analizo in komunikacijo, namreč lahko pomaga ščititi možgane pred demenco in Alzheimerjevo boleznijo.
Študije so pokazale, da se pri dvojezičnih osebah simptomi demence pojavijo v povprečju pet let kasneje kot pri tistih, ki govorijo le en jezik. To je izjemen učinek, primerljiv z redno telesno vadbo ali zdravim načinom prehrane.
Učenje tujih jezikov najboljša vadba za možgane
Učenje jezika je ena najbolj kompleksnih dejavnosti, ki jih človek lahko počne: vključuje poslušanje, govor, razumevanje, spomin in čustva. Možgani pri tem sočasno uporabljajo več centrov – za zvok, pomen, gib (govor) in čustveni odziv.
Ta celostna aktivacija je tudi razlog, zakaj se ob učenju jezika ne razvijajo le možgani, temveč tudi človekova osebnost. Znano je namreč, da z učenjem tujih jezikov pogosto postanemo bolj potrpežljivi, odprti in samozavestni pri izražanju.
Vir: cambridge.org
