Svetlobno onesnaženje je za mnoge ljudi resna težava. Ponekod zaradi umetne nočne razsvetljave tudi ob jasni noči ni mogoče videti zvezdnatega neba. Težava je še posebej pereča v mestih, v Sloveniji so to območja Ljubljane, Kranja, Celja, Maribora in Kopra.
Kljub raziskavam in novemu znanju se svetlobna onesnaženost žal povečuje tudi na podeželju, predvsem z nepotrebno gradnjo javne razsvetljave, ki je za mnoge še vedno znak napredka, čeprav jo v nekaterih razvitih državah že ugašajo, saj je vse več podatkov o njeni škodljivosti za ljudi in druga živa bitja.
Raziskave ugotavljajo povezavo med svetlobnim onesnaženjem ter velikim številom bolezni in zdravstvenih težav: rakom, srčnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, Alzheimerjevo boleznijo, nespečnostjo in celo z zmanjšano kakovostjo sperme, čeprav vzroki za te povezave pogosto ostajajo nejasni.
»Izgubili smo kontrast med svetlobo in temo, kar redno zavaja našo fiziologijo,« pravi John Hanifin, doktor znanosti in namestnik direktorja Programa za raziskovanje svetlobe na Univerzi Thomas Jefferson.
Svetloba vpliva na kakovost spanja
Sijoči žarometi, osvetljene zgradbe, utripajoči reklamni panoji in ulične svetilke zapolnjujejo urbano nebo z žarom, ki vpliva tudi na prebivalce podeželja. Znotraj domov, odkar obstaja žarnica, pa si že tako ali tako dolgo osvetljujemo prostore tudi ponoči. S pojavom naprav, ki oddajajo modro svetlobo – pametnih telefonov, televizijskih zaslonov, tablic – se je kakovost spanja še dodatno poslabšala.
Toda tudi zunanja svetloba lahko vpliva na naše zdravje. »Vsak foton šteje,« pravi Hanifin.
Težave s svetlobo
V študiji iz leta 2024 so ameriški raziskovalci s satelitskimi podatki merili svetlobno onesnaženje na naslovih več kot 13.000 ljudi. Ugotovili so, da imajo tisti, ki živijo v najbolj svetlobno onesnaženih območjih, 31 % višje tveganje za visok krvni tlak. Druga študija v Hongkongu je pokazala 29 % višje tveganje za smrt zaradi koronarne srčne bolezni, tretja pa 17 % višje tveganje za cerebrovaskularne bolezni, kot sta možganska kap ali anevrizma.
Seveda imajo urbana območja tudi bolj onesnažen zrak, hrup in pomanjkanje zelenih površin. V nekaterih študijah so znanstveniki zato upoštevali te dejavnike, pri čemer se je povezava s svetlobnim onesnaženjem še vedno ohranila.
Rak dojke
»Povezava je zelo močna,« pravi Randy Nelson, doktor znanosti in nevroznanstvenik na Univerzi Zahodna Virginija (ZDA). Študija, izvedena na več kot 100.000 učiteljicah v Kaliforniji, je pokazala, da imajo ženske, ki živijo v območjih z največ svetlobnega onesnaženja, 12 % večje tveganje za raka dojke.
Alzheimerjeva bolezen
V eni od raziskav je bila nočna svetloba na prostem močnejši dejavnik tveganja za Alzheimerjevo bolezen kot prekomerno uživanje alkohola ali debelost.
Sladkorna bolezen
Nedavna raziskava je pokazala, da imajo ljudje, ki živijo v najbolj osvetljenih območjih, 28 % večje tveganje za sladkorno bolezen v primerjavi s tistimi, ki živijo v temnejših območjih. Na Kitajskem so znanstveniki zaključili, da bi lahko svetlobno onesnaženje povzročilo devet milijonov primerov sladkorne bolezni.
Kaj se dogaja v telesu ob izpostavljenosti nočni svetlobi
Študije so pokazale, da nočna svetloba (v prostorih ali zunaj) poruši cirkadiani ritem, vpliva na delitev celic in zavira melatonin, t. i. hormon teme.
Tako kot večina živih bitij na Zemlji imamo tudi ljudje notranje ure, prilagojene 24-urnemu ciklu dneva in noči. Glavna ura je v hipotalamusu v možganih, vendar ima vsaka celica v telesu tudi svojo uro. Mnoge fiziološke funkcije, kot so spanje, izločanje hormonov in delitev celic, potekajo po cirkadianih ritmih.
Koristi kakovostnega spanca
Dober spanec omogoča, da se telo in um osvežita in obnovita. »Obstajajo posebni fotoreceptorji v očesu, ki ne posredujejo vizualnih informacij, ampak le informacijo o svetlobi,« pravi Nelson. »Če prejmete svetlobo ob napačnem času, ponastavite telesno uro.«
Ta notranja ura telo pripravi na redne izzive, pojasnjuje Christian Benedict, doktor znanosti in raziskovalec spanja na Univerzi v Uppsali na Švedskem. Izpostavljenost svetlobi ponoči lahko to pomembno funkcijo zmoti. To lahko pomeni, na primer, da se inzulin sprosti ob napačnem času in povzroči stanje, podobno časovnemu zamiku, ki oteži uravnavanje krvnega sladkorja.
Kaj lahko storite?
Vsi ljudje nismo enako občutljivi na nočno svetlobo. Pri nekaterih je že šibka svetloba dovolj, da zmoti njihovo notranjo uro, pri drugih pa je ta težava manj izražena.
Ker je ozaveščenost o svetlobnem onesnaženju še vedno šibka, žal še vedno prevladujejo interesi kapitala in zgrešenih urbanističnih politik. Posamezniku tako v mestih in na svetlobno onesnaženem podeželju ne ostane drugega, kot da investira v kakovostna senčila na oknih, obenem pa se pred spanjem izogiba uporabi močnih luči in gledanju v zaslone.
Vir: WebMD