Osebnostne lastnosti, ki pospešujejo stres
S perfekcionizmom do nezadovoljstva, preobremenjenosti in izgorelosti
S tem člankom začenjam cikel pisanja o stresu, ki še posebej v teh časih pogosto pretresa naše emocionalno, mentalno in fizično polje. Naše telo na notranje ali zunanje stresorje odreagira z boj-beg reakcijo, včasih pa preprosto zmrznemo in ne moremo odreagirati. Stresno reakcijo lahko izzove vrsta dejavnikov, ki jih zaznavamo kot nevarne ali moteče, od neurejenega bivalnega do delovnega okolja, slabih odnosov, življenjskih sprememb, nesreč, preobilice dela, do našega psihofizičnega stanja.
Stresni odziv je večinoma subjektivne narave. Kar je za nekoga lahko stimulativen dogodek, ki spodbudi inovativno razmišljanje pri razreševanju problema, je lahko za drugega neprijetna situacija. V njem sproži občutke tesnobe, zvišanje pritiska, hitro dihanje, potenje dlani ter plaz misli: ‘Tega mi ne bo uspelo razrešiti! Zakaj se to vedno dogaja ravno meni? Nihče mi ne pomaga. Vedno sem za vse sam!’ Reakcija je odvisna od naših izkušenj, lastnosti, negativnih prepričanj, percepcije in trenutnega počutja.
Tokrat se bomo osredotočili na notranje vzroke za stres, ki izhajajo iz naših osebnostnih lastnosti. Nekatere med njimi so bolj, druge manj zaželene. Vsaka od njih ima znotraj sebe plat, ki nam življenje lahko olajša, pa tudi tisto, ki nam ga oteži. Ko so prekomerno izražene, jih uporabljamo napačno ali se jih načelno držimo v vseh situacijah, so lahko izvor nenehnega stresa za nas in našo okolico. Podrobneje bomo osvetlili perfekcionizem, ki je poveličevan kot vrlina, iskana v šolskem sistemu, delovnih/poslovnih okoljih itd. Ravno zato se tako težko soočimo z njim in dešifriramo, kaj vse prinaša v naša življenje.
Perfekcionizem je dobrodošel pri projektu, za katerega imamo veliko časa in od nas zahteva natančnost. V situaciji, kjer imamo za izpeljavo naloge omejena sredstva in kontrolo, delamo z velikim številom ljudi in moramo hitro reagirati, pa nas bo lahko spravil ob živce.
in presegamo, v negativnem polu pa lahko povzroča nezadovoljstvo s samim sabo, z delom in drugimi. Postavlja nerealno visoke zahteve, ki nas oddaljujejo od sprejemanja stvari, takšnih kot so. Še več. Našo pozornost
usmerja na slabe stvari in tisto, kar še manjka. Saj poznate prispodobo s
kozarcem, na katerega lahko gledamo, kot da je na pol prazen ali na pol poln.Nekateri ljudje, še
posebej tisti na vodilnih položajih, mislijo, da morajo biti večino časa 100%.
Ko so 99%, pa se počutijo, kot da njihovo
delo, trud in oni sami niso nič vredni. Hlepijo po zunanji potrditvi, vendar tudi, ko so deležni
pohvale, ta ne velja veliko, oziroma prinese le začasno zadovoljstvo. Njihov notranji kritik je glasnejši kot že
tako zelo kritična družba. Sili
jih, da so 120% in vedno znova rušijo svoje meje ter preslišijo notranji glas,
ki govori: “Vzemi si čas za počitek! Preživi več časa z družino. Pojdi v
naravo!”. Takšni ljudje ob počitku
doživljajo občutke sramu in krivde, ki jih ponovno poženejo v delo in
perfekcionizem. Mehanizem prisile je močnejši kot potreba po notranjem
ravnovesju in posameznika lahko pripelje do izgorelosti.
perfekcionizma pospešujejo stres še nekateri vidiki naslednjih lastnosti:
- prekomerna kontrola in rigidnost,
- pretirana odgovornost in trdnost,
- preveč aktivna narava,
- prekomerno izražena individualizem in
avtonomnost,
- nesamozavest,
- nezaupanje,
- pretirana tekmovalnost,
- nestrpnost in nepotrpežljivost,
- pretirana introvertiranost,
- pogosto
nestrinjanje in konfliktnost,
- nervoznost in čustvena
labilnost,
- mentalna zaprtost in
zaprtost za izkušnje,
- neorganiziranost,
- …
Perfekcionizem po navadi ne nastopa sam. V popolnem partnerstvu z nezaupanjem, potrebo po kontroli in dokazovanju ter prevelikem prevzemanju odgovornosti lahko naše življenje spremeni v pekel.
Pa poglejmo še nekatere kontrapolne lastnosti, s katerimi lahko v svoje življenje vnesemo več ravnovesja. To so:
- fleksibilnost,
- zaupanje vase in v druge,
- odpuščanje napak/nepopolnosti,
- sprejemanje ljudi in okoliščin, takšnih kot so,
- odprtost za spremembe, novo znanje, izkušnje,
- razumevanje drugega/empatija,
- …
Sledi skupek nasvetov za postopno spreminjanje prekomernega perfekcionizma in ostalih sorodnih lastnosti ter vzpostavljanje novih vzorcev delovanja:
- Ocenite, katere naloge so pomembne in morajo biti narejene popolno ter katere so manj pomembne, zato lahko pri njih spustite kriterije.
- Ne delajte nadur v nedogled. Za delovno nalogo ali cilj si omejite čas. Naj postane vaša mantra: ”Naredil sem najbolje, kar sem lahko v danem času in z razpoložljivimi sredstvi.”
- Spoštujte sadove svojega dela.
- Poskušajte se znebiti prisile ”Moram …” in prepričanja ”Zmorem, tudi če drugi ne zmorejo”.
- Poiščite, kaj si želite do tistega, kar morate.
- Zavedajte se, kaj zmorete in česa ne. Priznajte si, da ne zmorete vsega in da vam vsega ni treba narediti!
- Ko ne zmorete, se naučite reči ne in prositi za pomoč.
- Pokažite, da niste tako močni in nezlomljivi, da imate tudi vi ranljivo plat.
- Opustite tekmovalnost oziroma potrebo, da ste v vsem najboljši in imate vedno prav.
- Ne bodite tako zahtevni do drugih. Poskušajte se postaviti v kožo drugega in razumeti, zakaj ta razmišlja in dela stvari drugače kot vi.
- Preokvirite svoj perspektivo od tistega, kar manjka, na tisto, kar je. Iščite dobre stvari.
- Naučite se utišati notranjega kritika. Občasno ga pošljite na dopust!
Ko odvržemo pretiran perfekcionizem, postanemo prijaznejši, tolerantnejši, manj frustrirani in jezni, ker od drugih in sebe pričakujemo bolj realne dosežke. Ljudje nas lažje sprejmejo, ker nismo več tako tiranski. S tem se odpre potencial sodelovanja in sobivanja. Ko naloge prepustimo ali dodelimo drugim, izkažemo tudi zaupanje vanje in njihovo delo. S tem jih spodbudimo, da se izkažejo ter izkoristijo svoje vire in znanja.
Cilj je, da s svojimi lastnostmi upravljamo in razpolagamo po potrebi. Za vse, kar smo in počnemo, naj obstaja načelo zmernosti in srednje poti, saj je vsak ekstrem neprijeten in potencialno škodljiv za naše življenje.
Katere
lastnosti so za vas moteče? Z nami delite nasvet, ki ste ga preizkusili na lastni koži.
