Smrčanje je za večino neprijetnost – tako za smrčača kot za njegovega partnerja. Čeprav je smrčanje pogosto povsem nenevarno, je v nekaterih primerih lahko znak resnejše motnje, imenovane spalna apneja. Gre za stanje, pri katerem med spanjem za kratek čas prenehamo dihati. To naš možganski “alarmni sistem” zazna kot nevarnost in nas prebudi le toliko, da znova zajamemo zrak. Te prekinitve so lahko pogoste in nam preprečujejo globok, obnovitveni spanec.
Kaj je spalna apneja
Spalna apneja je motnja spanja, pri kateri pride do ponavljajočih se prekinitev dihanja. Ločimo tri vrste:
- Obstruktivna spalna apneja (OSA): najpogostejša oblika, pri kateri se mišice v žrelu med spanjem preveč sprostijo. Tkivo pritisne na dihalno pot in blokira pretok zraka.
- Centralna spalna apneja (CSA): redkejša, pri kateri možgani med spanjem ne pošljejo pravilnih signalov mišicam, ki sodelujejo pri dihanju.
- Mešana ali kompleksna spalna apneja: kombinacija obeh oblik.
Ocenjuje se, da ima obstruktivno spalno apnejo po svetu kar okoli milijarda ljudi, predvsem med 30. in 70. letom starosti.
Kako prepoznati razliko med smrčanjem in spalno apnejo
Smrčanje je glasno tresenje tkiv v žrelu med pretokom zraka. Samo po sebi ni nevarno, še posebej, če je občasno in blago. Spalna apneja pa predstavlja prekinitev dihanja, ki lahko traja od nekaj sekund do minute in se ponovi večkrat na uro.
Najpogostejši znaki spalne apneje so: ponavljajoča prebujanja ponoči, občutek, da se prebudiš “brez zraka” ali zaradi dušenja, glasno, neenakomerno smrčanje, ki ga prekinjajo tihe “pavze”, dnevna utrujenost in zaspanost, jutranji glavoboli, nočno potenje, težave s koncentracijo in razpoloženjem, pogosti “mikrospanci” čez dan, kar je posebej nevarno pri vožnji.
Pomembno: pogosto sami ne vemo, da imamo apnejo. Najprej jo opazi partner, ki opazi prekinitve v dihanju.
Zakaj pride do spalne apneje
Do spalne apneje pride bodisi zaradi fizične zapore dihalne poti bodisi zaradi motene regulacije dihanja v možganih. K nastanku lahko prispevajo dedna predispozicija, povečani mandlji, prekomerna telesna teža (a apnejo lahko razvije kdorkoli), težave s srcem ali visok krvni tlak, starost (pogostejša je po 50. letu) ter anatomija čeljusti in žrela.
Ali je spalna apneja nevarna?
Če spalne apneje ne zdravimo, lahko povzroči zaplete, kot so kronična utrujenost, nesreče zaradi zaspanosti (npr. v prometu), motnje srčnega ritma, povišan krvni tlak, srčno popuščanje ter povečano tveganje za srčni infarkt ali nenadno srčno smrt.
Diagnosticiranje spalne apneje
Najpogostejši diagnostični preiskavi sta:
- Polisomnografija: nočna preiskava v laboratoriju, kjer merijo dihanje, srčni utrip, nasičenost kisika, možganske valove in gibanje.
- Domača preiskava spanja: enostavnejši test, ki meri predvsem dihanje in kisik, vendar ne zazna centralne oblike bolezni.
Zdravniku lahko pri diagnozi pomagajo tudi video ali zvočni posnetki spanja.
Možnosti zdravljenja
Zdravljenje je odvisno od vrste in stopnje apneje. Najpogostejše metode vključujejo napravoCPAP, ki med spanjem z ohranjanjem stalnega tlaka ohranja odprto dihalno pot in spremembo spalnega položaja (izogibanje spanja na hrbtu).
Obstajajo tudi ustni aparati, ki spremenijo položaj čeljusti, pri nekaterih osebah pa so lahko indicirani tudi kirurški posegi na nosu, čeljusti ali v žrelu.
Redkeje se spalna apneja zdravi z zdravili ali električno stimulacijo mišic jezika.
Pri nekaterih ljudeh lahko izguba telesne teže ali operacija popolnoma odpravi obstruktivno apnejo.
Kdaj k zdravniku
Če smrčanje spremljajo prekinitve v dihanju, če ste kronično utrujeni ali če partner opazi dolge premore v vašem dihanju, je čas za pregled. Spalna apneja je zelo pogosta, a tudi dobro obvladljiva – pravočasna diagnoza lahko močno izboljša kakovost spanja in zdravje srca.
Vir podatkov: Cleveland Clinic
