Se cenimo dovolj ali ne?

Picture
Članek strokovnjaka: Edvard Kadič, vodja akademije Delta Coachingin avtor knjige Govorica telesa in osebna karizma

Samopodoba je ena tistih velikihtem, brez katerih v
kategoriji osebnostne rasti preprosto ne gre. Upravičeno. Odklon pri naši samopodobi lahko namreč katastrofalno vpliva na naše življenje.
Gre za našo predstavo o sebi, ki jo v sebi ves čas tudi nosimo s seboj. Je neposredno odgovorna za to, kako uspešno (oz. neuspešno) premagujemo ovire na poti k našim ciljem.Primerjamo jo lahko z osebnim avtopilotom. Budno spremlja in nadzoruje naše gibanje po poti v življenju in nas pripelje točno tja, kamor si želimo.

Vendar pa žal ne gre hitreje in (na srečo) tudi ne počasneje od hitrosti, na katero je nastavljen. Ko avtopilotu namreč nastavimo hitrost, bomo potovali točno s takšno hitrostjo, kot je nastavljena. Če si še tako želimo hitreje, enostavno ne gre. Seveda lahko avtopilota izključimo ali pa ga nastavimo ponovno. Vendar brez temeljitega posega v njegovo delovanje ne bo spremembe. Podoben primer je tudi npr. termostat pri ogrevanju hiše. Če je termostat nastavljen npr. na 22 stopinj in temperatura v prostoru naraste na 23 stopinj, bo termostat gretje nemudoma izključil.

Na popolnoma enak način deluje tudi samopodoba. Ko presežemo npr. višino prihodkov, na katero je nastavljen naš notranji termostat (samopodoba), bo le-ta že našel način, kako ustaviti zagon in prekiniti naše napore za nadaljnje izboljšanje stanja v našem življenju.Ko sledimo logiki iz omenjene prispodobe, pridemo do zanimive
ugotovitve. Naša slika o samem sebi (tj. naša samopodoba) je na nek način največja ovira med nami in našim neskončnim potencialom. Ta potencial se še neizražen nahaja v nas in čaka, da bi se lahko izrazil.

Kako je razumevanje omenjene „ovire“ (samopodobe) pomembno, si lahko ogledamo npr. v službenem okolju.Za ljudi, ki imajo nizko samopodobo, tudi pravimo, da se ne cenijo dovolj. Vprašajmo se, kdaj je dobro poslovno sodelovati z ljudmi, ki se ne cenijo?

O sodelovanju s takšnimi ljudmi je dobro razmisliti predvsem takrat, kadar želimo npr. nekoga, ki nas ne bo veliko spraševal ob predajanju naloge. Nekoga, ki bo vedno na razpolago in bo delal točno (in izključno) to, kar se mu naroči. Če mu oz. ji poleg tega naložimo nemogoče kratek rok za izvedbo in kot nagrado obljubimo še priznanje drugih, smo zmagali.

Ljudje z nizko samopodobo so namreč veliko bolj zadovoljni, ko jih šefi stiskajo z nalogami v petek popoldne, ko so ob prostih sobotah edini, ki še delajo v službi, ko v nedeljo zvečer tipkajo v računalnik in opravljajo delo, ki ga čez teden noben drug ni hotel…Če želimo ustvariti organizacijo z ljudmi, ki bodo spremenili potek zgodovine in popeljali našo ekipo proti zmagam, seveda ne smemo zaposlovati ljudi s takšno samopodobo. K sodelovanju moramo pritegniti takšne ljudi, ki jih ni strah misliti s svojo glavo, ki se ne sprašujejo ves čas, ali naj storijo to ali raje ono, in takšne, ki ne bodo prav za vsako malenkost potrebovali naše potrditve. So namreč dovolj učinkoviti, da svoje delo opravijo znotraj zastavljenih časovnih okvirjev. Znajo pa tudi povedati, katera so realna pričakovanja in katera niso.

Sprememba samopodobe je relativno enostaven, a vse prej kot lahek proces. Potrebno se ga je predvsem lotiti načrtno, po možnosti v sodelovanju z izkušenim strokovnjakom. Prebrati knjigo ali dve o samopodobi običajno (žal) ni dovolj.Torej, ko se boste naslednjič znašli v nedeljo zvečer ob 23.uri za računalnikom in razmišljali: „Kaj mi je tega treba?“ se spomnite tudi na svojo samopodobo. Slej ko prej se bo takšen način dela namreč odrazil tudi na vašem zdravju. Mogoče pa je prišel čas, da svojo samopodobo ponovno nekoliko uskladite. Srečno!

Več  o Edvardu Kadiču na:
www.edvardkadic.com

Picture

Menite, da se dovolj cenite in da zna to ceniti tudi vaš šef, partner, ljudje okoli vas? Ste že kdaj iskali pomoč na tem področju?