Konec leta je čas, ko se ljudje radi oziramo nazaj in naprej. Razmišljamo o dobrih in manj dobrih stvareh v iztekajočem se letu in načrtujemo, kaj bi bilo dobro v prihajajočem letu početi drugače. Marsikdo sestavi tudi seznam zaobljub, ki so največkrat povezane z zdravim načinom življenja, telesno aktivnostjo, spremembo kakšnih navad, medosebnimi odnosi, doživetji ali varčevanjem.
Kako dolgo se ljudje držimo takšnih zaobljub, najbolje pokaže obiskanost v centrih za fitnes, kjer je januarja velika gneča, že februarja in marca pa se začne obisk zmanjševati na predpraznično raven. Ne verjamete? Podatki iz raziskav kažejo, da se 80 odstotkov novoletnih zaobljub prenehamo držati že pred koncem januarja. Zato vam predlagamo, da letos pozabite na seznam zaobljub.
December že sicer velja za zelo stresen mesec. Poleg delovnih obremenitev, ki so v mnogih dejavnostih v tem času višje kot običajno, so tukaj še predpraznična druženja, nakupovanja, okraševanje, družinski izleti in večerje … in še bi lahko naštevali.
Če ste nagnjeni k perfekcionizmu, vas lahko pogled nazaj na neuresničene zaobljube še dodatno obremeni s stresom, morda tudi z občutkom neuspeha ali celo manjvrednosti.
Novoletne zaobljube so škodljive
Nevroznanstvenica Nicole Byers piše, da so novoletne zaobljube slabe za človeške možgane. Ti so namreč naravnani tako, da skrbijo za našo varnost. In kdaj se počutimo dobro ter varno? Takrat, ko dosežemo svoje cilje.
Ko si zastavimo cilj, mu sledimo in ga na koncu dosežemo, se v možganih sprožijo sistemi nagrajevanja. Z drugimi besedami, uspeh sproži tvorjenje dopamina, ki je glavni krivec za dobro počutje. S tem se v možganih ustvari tudi povezava med doseženim ciljem in dobrim počutjem, zato želimo to ponoviti. Več kot je takšnih dosežkov in njim sledečih »dopaminskih nagrad«, bolj se krepi naša samozavest, da jih lahko dosežemo, in bolj si želimo njihovega ponavljanja.
Če ne dosežemo ciljev, se počutimo slabo
Nasprotno pa se ne počutimo dobro, ko zastavljenih ciljev ne dosežemo. Ni doseženega cilja – ni dopamina. Tudi če dosežemo 3 od 5 zastavljenih ciljev, naši možgani (še posebej, če smo nagnjeni k perfekcionizmu) tega ne dojemajo kot uspeh. Namesto da bi se osredotočili na tri dosežene cilje, naša pozornost uhaja k tistima dvema, ki jih nismo uspeli doseči.
V primeru nedoseženih ciljev – tudi če je teh le nekaj – namesto občutka zmage občutimo stres. In če nas ti neuspehi preganjajo dalj časa, se lahko pojavi kronični stres.
Stres pa lahko povzroči ravno nasprotno od tega, kar si želimo. Zaradi občutka in posledic stresa bomo morda še težje dosegli svoje cilje.
Letos napišite ta seznam
Zato namesto seznama zaobljub letos raje napišite seznam stvari, ki ste jih letos naredili. Na njem naj bodo stvari, ki ste jih dosegli; projekti, ki ste jih končali; pohvale sodelavcev; primeri, ko vam je stvari uspelo narediti v roku, ter drugi dosežki na poklicnem in zasebnem področju.
Zakaj seznam dosežkov deluje bolje od zaobljub?
Naši možgani se radi osredotočijo na stvari, za katere menimo, da nam ne gredo dobro od rok. To pomeni, da lahko obtičimo v začaranem krogu zaobljub in občutka, da se nikoli ne potrudimo dovolj.
Seznam narejenih stvari naš kritični notranji glas preusmeri z neuspehov k zmagam in uspehom. Na ta način boste prihajajoče leto začeli z več motivacije in zaupanja v svoje sposobnosti.
Vir: Psychology Today
