Težave s koncentracijo in motnje pozornosti postajajo vse večji problem sodobne družbe. Zgovoren je podatek, da se predpisovanje zdravil za zdravljenje težav s koncentracijo in motenj pozornosti zadnja leta močno povečuje. Toda ali so težave s koncentracijo in motnje pozornosti dejansko bolezen, ki potrebuje zdravljenje z zdravili, ali pa so nemara le posledica sodobnega življenjskega sloga in čedalje večjega (nekontroliranega) števila zunanjih dražljajev?
Poglejte, kateri so največji krivci, da se vedno več ljudi spopada s pomanjkanjem koncentracije, in kaj lahko naredite, da ne boste tudi vi postali njihova žrtev.
1. Družabna omrežja
Družabna omrežja (Facebook, Twitter, ipd.) so lahko koristna in zabavna, a so tudi eden največjih ubijalcev koncentracije. „Samo pogledam, če je kaj novega,“ se hitro raztegne v uro in več neproduktivnega brskanja.
Rešitev: Medtem ko delate, ne bodite prijavljeni v družabna omrežja. Če že morate preveriti, ali je kaj novega, to počnite izključno med odmori. V primeru, da je skušnjava prevelika in se ji ne morete upreti, uporabite katero od orodij za blokiranje dostopa.
2. Elektronska pošta
Elektronska sporočila so eden največjih krivcev za odvračanje pozornosti od dela. Težko se je upreti, da ne bi prebrali novega sporočila, še posebej, ko na to opozori obvestilo v desnem kotu zaslona. Tudi če gre za sporočila, ki so povezana z delom, gre še vedno za odvračanje pozornosti.
Rešitev: Izklopite obveščanje o novih sporočilih. Namesto tega si določite nekaj krajših terminov med delovnim časom, v katerih boste prebrali in odgovorili na e-pošto.
3. Mobilni telefon
Še večji motilec od družabnih omrežij in elektronske pošte je mobilni telefon. Redko kdo je zmožen ignorirati njegovo zvonjenje ali pisk ob prejetem sms sporočilu. Tudi če se odločite ne odgovoriti na klic ali sporočilo, zvočni signal prekine miselni tok in za nekaj časa preusmeri vašo pozornost stran od tega, kar naj bi tisti trenutek počeli.
Rešitev: Uporabite možnosti, ki jih ponuja tehnologija. Sestavite skupine kontaktov in jih razporedite po pomembnosti. Nato izklopite zvonjenje za skupine (osebe), ki lahko počakajo, da jih kasneje pokličete nazaj. Poskusite tudi ponotranjiti misel, da skoraj nobena stvar ni tako nujna, da bi zahtevala vašo stalno dosegljivost.
4. Večopravilnost
Ste prepričani, da lahko počnete več stvari hkrati? Razmislite ponovno. Strokovnjaki so na podlagi raziskav prišli do ugotovitve, da boste porabili več časa, če boste istočasno počeli tri stvari, kot če bi vsako od teh treh stvari opravili ločeno.
Rešitev: Če je le možno, ne počnite več stvari hkrati. Svojo pozornost usmerite le na eno stvar – še posebej, če imate opravka z zahtevno ali pomembno nalogo. Sposobnost opravljanja več stvari hkrati prihranite za reči, ki niso nujne in ne zahtevajo posebne osredotočenosti (npr. telefonski klepet s prijateljico, medtem ko likate).
5. Dolgčas
So stvari, ki niso posebej zanimive in jih je treba opraviti vsak dan. Med temi dolgočasnimi opravili je človek še posebej dovzeten za motilce pozornosti. Telefon, internet … celo pospravljanje pisalne mize je včasih bolj vabljivo od dolgočasnega opravila.
Rešitev: Obljubite si nagrado. Če opravite dolgočasno nalogo brez prekinitev, se po tem nagradite s pavzo in kavo. Dolgočasnih opravil se je lažje lotiti, če veste, da vas po njih čaka nekaj, kar imate radi.
6. Vsiljive misli
Težko se je osredotočiti na delo, če se v glavi kar naprej pojavljajo razne misli … o opravkih, ki vas čakajo, o včerajšnjem prepiru s sodelavcem, strah pred jutrišnjim sestankom.
Rešitev: Zapišite si vsiljive misli. Seznam opravkov zapišite na papir in preprečite, da bi se nabiral v vaši glavi. Negativne občutke in strahove zapišite v dnevnik ali jih izrazite skozi umetniško ustvarjanje.
7. Stres
Ko se človeku zazdi, da se je nabralo preveč vsega in da ne bo vsemu kos, se je težko osredotočiti na posamezno nalogo. Ko se temu pridružijo še telesni znaki, kot so glavobol, napete mišice in pospešen srčni utrip, se sposobnost koncentracije še dodatno zmanjša.
Rešitev: Naučite se tehnik za zmanjševanje stresa. Dihalne vaje, meditacija, joga … kar vam najbolj ustreza. Za lažji začetek je priporočljivo, da se udeležite tečaja ali delavnice.
8. Utrujenost
Utrujenost in zaspanost otežujeta koncentracijo. Raziskave kažejo, da pomanjkanje spanja zmanjšuje pozornost in negativno vpliva na kratkoročni spomin.
Rešitev: Privoščite si dovolj spanja. Večina odraslih potrebuje od 7 do 9 ur spanja na noč. Zato naj spanje postane vaša prioriteta. Delo bo počakalo, še lažje ga boste opravili, če boste naspani. Poleg tega poskusite ugotoviti, v katerem delu dneva imate največ energije in temu ustrezno prilagodite svoj urnik.
9. Lakota
Možgani za delovanje potrebujejo energijo, ki jo dobijo iz hrane. Zato ne preskakujte obrokov in ne izpuščajte zajtrka – ta je pravzaprav najpomembnejši obrok dneva, saj vam da energijo za začetek dneva. Tudi raziskave so pokazale, da izpuščanje zajtrka negativno vpliva na kratkoročni spomin. Rešitev: Vedno zajtrkujte. Za malico si privoščite priboljške z veliko proteini. Izogibajte se enostavnim ogljikovim hidratom (npr. beli kruh, sladkarije, navadne testenine) in jih nadomestite s polnozrnatimi jedmi.
10. Zdravila
Nekatera zdravila lahko negativno vplivajo na sposobnost koncentracije. Če ste začeli jemati kako zdravilo in opazite, da se težje koncentrirate, se posvetujte s svojim zdravnikom. Morda vam lahko predpiše drugo zdravilo, ki nima takšnih stranskih učinkov. Seveda pa v nobenem primeru ne ravnajte na svojo pest, tudi če ste prepričani, da vam težave povzroča zdravilo.
11. Pomanjkanje telesne aktivnosti
Telesna aktivnost ima številne ugodne učinke na telo in počutje, med drugim tudi izboljšuje sposobnost koncentracije. Zato še posebej v zimskem času ne zanemarite gibanja na prostem. Že običajen polurni sprehod na dan pomaga k boljši prekrvavitvi in oskrbi možganov s kisikom.
