V možganih odkrili še večje količine mikroplastike

Nedavna raziskava je znova potrdila prisotnost mikroplastike v človeških možganih. To pomeni, da lahko mikroskopsko majhni delci plastike prehajajo krvno-možgansko pregrado, ki običajno ščiti možgane pred škodljivimi snovmi. Poleg tega podatki kažejo, da se količina teh drobnih delcev plastike v telesih ljudi povečuje, kar sovpada z naraščajočo količino plastičnih odpadkov.

Mikroplastika v možganih

Več plastike v možganih kot v drugih organih

Raziskovalci so preučili vzorce možganov, jeter in ledvic pri ljudeh, ki so umrli v letih 2016 in 2024. Ugotovili so, da je bilo v možganih več mikroplastike kot v ledvicah ali jetrih. Študija je bila sicer majhna – v vsaki skupini je bilo manj kot 30 oseb – vendar je pomembna, ker je primerjala količino mikroplastike v različnih organih ter pri ljudeh, ki so umrli v različnih obdobjih.

Štetje delcev je pokazalo, da je bilo v možganih tistih, ki so umrli leta 2024, približno 50 odstotkov več mikroplastike kot pri tistih, ki so umrli leta 2016.

Nisem si predstavljal, da bo količina tako visoka. Ni mi prijetno ob misli, da imam lahko toliko plastike v možganih, in ne želim čakati 30 let, da bi videl, kaj se bo zgodilo, če se ta količina še poveča,” je ob predstavitvi izsledkov dejal vodja raziskave, profesor Matthew Campen.

Mikroplastika najdena tudi v številnih drugih organih

Pretekle raziskave so že pokazale, da se mikroplastika nabira v različnih delih človeškega telesa, vključno s placento, krvjo, materinim mlekom, slino in celo v maščobnih oblogah v arterijah.

Ali mikroplastika vpliva na možgane?

Raziskovalci so analizirali tudi možgane skupine ljudi, ki so umrli med letoma 2019 in 2024 in so imeli diagnozo demence. Njihovi možgani so vsebovali več mikroplastike kot možgani ljudi brez demence. Vendar raziskovalci opozarjajo, da njihova študija ne dokazuje, da mikroplastika dejansko povzroča demenco. Morda je večja količina mikroplastike v možganih povezana s procesi, ki se odvijajo med boleznijo.

Začeli smo razmišljati, da bi mikroplastika lahko ovirala pretok krvi v kapilarah ali vplivala na povezave med živčnimi celicami. Lahko bi celo povzročila nabiranje beljakovin, povezanih z demenco. A tega še ne vemo zagotovo,” je pojasnil Campen.

Kaj sploh lahko naredimo?

Čeprav še ni dokazano, kako mikroplastika neposredno vpliva na zdravje ljudi, rezultati te in drugih raziskav opozarjajo na naraščajoč problem plastičnih odpadkov. Če želimo zmanjšati izpostavljenost mikroplastiki, bo moralo človeštvo zmanjšati uporabo plastike ter povečati recikliranje in skrbno ravnanje s plastičnimi odpadki, vključno z oblačili, ki vsebujejo sintetična vlakna.

Vir: WebMD