Migrena je kompleksna nevrološka motnja, ki lahko povzroča hude glavobole, spremljajo pa jo lahko tudi drugi simptomi, kot sta občutljivost na svetlobo in zvok. Približno četrtina ljudi z migreno doživlja tudi t.i. auro oziroma simptom, pri katerem vidijo utripajočo svetlobo ali poševne črte.
Migrena je razmeroma pogosta težava. Skoraj 15 odstotkov ljudi jo doživi vsaj enkrat v življenju. Napadi migrene so sicer lahko zelo neprijetni, trajajo pa lahko vse do 72 ur. Ljudje s kronično migreno lahko doživijo tudi več kot 10 napadov mesečno.
Čeprav za migreno ni zdravila, obstajajo načini, s katerimi lahko zmanjšate pogostost in intenzivnost napadov ali celo preprečite pojav simptomov. Pri tem je najpomembneje ugotoviti, kaj je tisto, kar sproža vaše napade migrene, nato pa temu prilagoditi življenjski slog in vsakodnevne navade.
Spremljajte, kaj vam sproži napad migrene
Sprožilci napada migrene se od človeka do človeka razlikujejo. Najpogostejši so naslednji: stres in anksioznost, svetla in utripajoča svetloba, glasni zvoki, močne vonjave, fizična izčrpanost, spremembe vremena, uporaba tobaka, stranski učinki zdravil, prekomerna uporaba protibolečinskih zdravil, izpuščanje obrokov.
Pri nekaterih ljudeh lahko napad migrene sproži tudi nekatera hrana ali pijača, kot na primer sir, temna čokolada, alkohol, jogurt, izdelki iz predelanega mesa in kofein.
To so najpogostejši sprožilci, možni pa so tudi drugi. Prav zato je zelo koristno natančno spremljati in ugotoviti, kaj konkretno sproža migreno pri vas, da se nato lahko temu izognete.
Prehranski sprožilci migrene
Ljudem, ki se soočajo z napadi migrene, strokovnjaki priporočajo:
- omejitev uživanja alkohola, še posebej rdečega vina,
- zmanjšanje zaužite količine kave na največ dve skodelici dnevno,
- izogibanje vsem vrstam hrane in pijače, za katere ste ugotovili, da vam sproža napade,
- redno prehranjevanje vedno ob istem času brez izpuščanja obrokov,
- uživanje dovolj tekočine,
- izbiro polnovredne hrane za povečanje vnosa vitaminov in vlaknin,
- izogibanje visoko predelani hrani ter zelo slanim in zelo sladkim jedem.
Telesna aktivnost
Medtem ko lahko telesna izčrpanost sproži napad migrene, lahko redna zmerna telesna aktivnost zmanjša pogostost napadov. Raziskave kažejo, da ima aerobna oziroma kardio vadba mnoge ugodne učinke, saj zmanjšuje stres, izboljša spanje, lajša občutke napetosti in krepi delovanje srca, vse to pa lahko pomaga zmanjšati ali celo preprečiti napade.
Obvladovanje stresa
Z obvladovanjem stresa je podobno kot s telesno aktivnostjo. Vsi načini ne delujejo za vse ljudi. Zato naj bodo naslednji le predlogi, kako lahko zmanjšate raven stresa v svojem življenju:
- vsak dan 10 do 20 minut meditirajte,
- izvajajte dihalne vaje,
- ukvarjajte se z jogo,
- delajte razgibalne vaje,
- svoje občutke in doživljanja zapisujte v dnevnik,
- živite zmerno in si ne nakopljite preveč obveznosti,
- vzemite si čas zase,
- privoščite si obiske pri terapevtu.
Izboljšajte svoj spanec
Pomanjkanje spanja, slab spanec, zbujanje sredi noči in neurejen ritem spanja lahko povečajo možnost za napad migrene. Zato je koristno, da upoštevate naslednje nasvete, ki vam bodo pomagali zagotoviti kakovosten nočni počitek:
- vsak dan se odpravite v posteljo ter vstanite ob enakem času,
- privoščite si vsaj 7 do 8 ur spanja,
- poskrbite, da bo vaša spalnica temna oaza brez zvokov,
- izogibajte se gledanja televizije in uporabe elektronskih naprav v postelji,
- pred spanjem ne uživajte alkohola, kofeina in velikih obrokov,
- izogibajte se telesni aktivnosti tik pred spanjem.
Pogovorite se z zdravnikom
Zapletena in nepredvidljiva narava napadov migrene lahko znižuje kakovost življenja. Če opazite, da imate simptome migrene ali zaznate spremembe v njihovem pojavljanju, je prvi korak, da se o tem pogovorite s svojim zdravnikom.
Pogovor s strokovnjakom vam bo pomagal, da izveste več o sprožilcih, najdete načine, kako zmanjšati pogostost ali celo preprečiti napade migrene, ter prejmete zdravila, ki vam lahko olajšajo soočanje s to nevšečnostjo.
Vir: health.com
