Magnetna resonanca (MR) je sodobna, neinvazivna, neboleča slikovna diagnostična metoda, ki omogoča zelo natančen prikaz notranjih struktur telesa – možganov, hrbtenice, sklepov, mišic, organov v trebuhu, srca in žil.
Tehnologija temelji na uporabi močnega magnetnega polja in radijskih valov, s pomočjo katerih računalnik ustvari podrobne slike telesa. Glavna prednost MR v primerjavi z rentgenskimi ali CT preiskavami je, da ne uporablja ionizirajočega sevanja, kar pomeni, da je za pacienta manj tvegana.
Kako deluje magnetna resonanca?
MR-naprava je velika, valjasta konstrukcija s tunelom v sredini. Med preiskavo ležite na premični mizi, ki jo operater pomakne v središče naprave. Ko ste enkrat v napravi, močno magnetno polje usmeri atome v vašem telesu v isto smer. Nato naprava odda radijske valove, ki te atome izmaknejo iz njihove poravnave. Ko se radijski valovi izklopijo, se atomi vrnejo v začetno lego in pri tem oddajo signale, ki jih računalnik pretvori v slike.
Kdaj se uporablja MR?
MR se uporablja ob številnih zdravstvenih indikacijah: za odkrivanje bolezni osrednjega živčevja (npr. multipla skleroza, tumorji možganov), poškodb mehkih tkiv, notranjih krvavitev, težav s sklepi ali hrbtenico ter za spremljanje bolezni srca, jeter, ledvic in drugih notranjih organov. Posebna oblika MR – magnetna resonančna angiografija (MRA) – omogoča pregled krvnih žil brez invazivnega posega.
Funkcionalna magnetna resonanca (fMR) se uporablja za preučevanje aktivnosti možganov, na primer med govorom ali razmišljanjem. S tem zdravniki določijo, kateri deli možganov so aktivni pri določenih nalogah, kar je ključnega pomena pri načrtovanju operacij ali zdravljenju nevroloških bolezni.
Kako se pripraviti na MR-preiskavo?
V večini primerov posebna priprava ni potrebna ter lahko jeste, pijete in jemljete zdravila kot običajno. V primeru nekaterih MR-preiskav (npr. MR trebuha ali črevesja) boste prejeli posebna navodila za postenje ali pitje tekočine.
Pred preiskavo boste morali odstraniti vse kovinske predmete (nakit, uro, slušni aparat, zobne proteze), saj lahko magnetno polje vpliva nanje. Če imate v telesu kovinske vsadke (npr. srčni spodbujevalnik, kovinske vijake, zobe, umetne sklepe), to nujno povejte zdravniku. V nekaterih primerih kovinskih vsadkov MR-preiskava namreč ni dovoljena.
Če vas je strah zaprtih prostorov, se lahko pred preiskavo pogovorite z zdravnikom, ki vam bo morda predpisal pomirjevalo. V tem primeru boste potrebovali spremstvo, saj po preiskavi ne boste smeli voziti.
Kako poteka preiskava z magnetno resonanco?
Preiskava običajno traja med 20 in 60 minut, odvisno od predela telesa in kompleksnosti pregleda. Ko ležite na mizi, se ta počasi premakne v tunel naprave. Pomembno je, da med preiskavo ostanete povsem na miru. Tudi majhno gibanje lahko zmanjša kakovost slik.
MR-naprava med delovanjem oddaja glasne zvoke (tolčenje, brnenje), zato boste prejeli čepke za ušesa ali slušalke.
Glede na namen preiskave boste morda v žilo prejeli kontrastno sredstvo, ki izboljša ločljivost slik. Pri tem boste lahko zaznali rahlo hladen občutek, kovinski okus v ustih ali začasno slabost, kar pa so običajni stranski učinki in hitro izzvenijo.
Med preiskavo boste ves čas v stiku z radiologom prek govorne povezave. Če bi se zgodilo, da med MR-slikanjem občutite kakršne koli težave ali strah, lahko s pritiskom na gumb kadarkoli prekinete preiskavo.
Kaj se zgodi po preiskavi?
Po preiskavi lahko normalno nadaljujete z vsakodnevnimi opravili, razen če ste prejeli sedativ – v tem primeru počakajte, da učinek popusti, tisti dan pa tudi ne upravljajte vozil in strojev.
Če ste prejeli kontrastno sredstvo, pijte veliko tekočine, da se hitreje izloči iz telesa. Če po preiskavi s kontrastnim sredstvom opazite rdečico, srbečico, oteklino ali težave z dihanjem, nemudoma obvestite zdravnika.
Izvid MR-preiskave običajno prejmete v nekaj dneh. Zdravnik vam ga bo razložil in po potrebi predlagal nadaljnje korake.
Vir: Hopkins Medicine
