Po svetu se vse več parov odloča za spanje v ločenih spalnicah – in to ne zato, ker bi v razmerju ali zakonu škripalo. Vzrok je čisto praktične narave, hkrati pa ima tudi trdno podporo v znanstvenih ugotovitvah.
Zakonca ali partnerja, ki se sicer povsem dobro razumeta, imata lahko različne spalne navade, ki med seboj niso združljive. Namesto da bi zaradi tega eden od partnerjev trpel ali se ponoči zbujal – kar bi nenazadnje lahko pripeljalo tudi do prepirov in težav v zvezi – je odkrit pogovor in soglasna odločitev za ločeni spalnici, odločitev, ki lahko obema izboljša spanec, počutje in nenazadnje zdravje.
Najpogostejši razlogi za ločeno spanje
Najpogostejši razlogi, zakaj se partnerja odločita za spanje v ločenih spalnicah so:
- Glasno smrčanje. Neprestano »žaganje« enega (ali obeh) partnerjev lahko drugemu preprečuje, da bi se dobro naspal. Čepki za ušesa sicer lahko pomagajo, a pri zelo glasnem smrčanju tudi niso vsemogočni.
- Različen urnik spanja. Če je eden od partnerjev nočna ptica, drugi pa se zgodaj zbuja, lahko takšna neusklajenost v urniku spanja vpliva na spočitost obeh – in še marsikaj drugega.
- Nemirno spanje. Partner, ki se ponoči obrača in premetava, pogosto vstaja ali ima sindrom nemirnih nog, lahko moti spanje drugega.
- Spalna apneja. Ljudje s spalno apnejo ne samo glasno smrčijo, temveč se spreminja tudi vzorec njihovega dihanja, kar lahko zbuja in moti drugega partnerja.
V takšnih primerih lahko ločeni postelji ali ločeni spalnici pomagata ne samo k boljši kakovosti spanca obeh partnerjev, temveč tudi izboljšata kakovost partnerskega odnosa. Raziskava iz leta 2014, objavljena v publikaciji Social Psychological and Personality Science, poudarja močno povezavo med spanjem in dinamiko partnerskega odnosa. Že samo ena neprespana noč enega od partnerjev namreč poveča možnost za konflikte, medtem ko so po več nočeh nekakovostnega spanca udeleženci raziskave poročali o več prepirih ter občutnem zmanjšanju pozitivnih interakcij.
Na udaru neprespanih noči pa ni samo razpoloženje. Slab spanec vpliva tudi na sposobnost empatije. Nenaspani partner tako težje razume in se vživi v občutke drugega, kar pomeni, da lahko že občasne motnje spanja povečajo možnost, da manjša nestrinjanja med partnerjema prerastejo v škodljive prepire.
Kako načeti temo ločenega spanja
Če razmišljate o tem, da bi partnerju predlagali spanje v ločenih spalnicah, je pomembno, da k pogovoru pristopite neobremenjeno, razumevajoče in z obilico empatije. Pri uvajanju ločenega spanja vam lahko pomagata naslednji strategiji.
Ločeno spanje med tednom, skupna postelja ob vikendih
Med tednom, ko živimo v rutini in obremenjeni s stresom, sta lahko ločeni spalnici pravi blagoslov. Ločeno spanje partnerjema omogoči, da se dobro naspita, še posebej, če imata različni dnevni rutini.
Toda ker je spanje skupaj eden od pomembnih povezovalnih elementov razmerja, je priporočljivo, da partnerja konec tedna preživita v skupni postelji, kjer se lahko predajata bližini ter ustvarjata intimne trenutke. To je čas za povezovanje na najgloblji ravni in spominjanje začetkov skupnega življenja.
Rituali pred spanjem, ki okrepijo povezanost
Rituali pred spanjem so pravzaprav rutine, ki možganom sporočijo, da je čas za počitek. Če razmišljate o ločenih spalnicah, je lahko za partnerski odnos zelo koristno, če imata partnerja – preden se odpravita vsak v svojo sobo – skupen ritual, ki ju poveže in pripravi na spanje.
To je lahko preprosto skupno gledanje televizije, igranje namizne igre, pogovor o tem, kaj se je dogajalo čez dan, ali celo skupno sproščanje ali meditacija.
Ko je ritual opravljen, se lahko vsak umakne v svoj spalni kotiček, vedoč, da čustvena povezava med partnerjema še vedno ostaja močna in nedotaknjena.
Zaključek
Ideja ločenega spanja se morda lahko zdi neobičajna, toda če do nje pristopimo z občutkom in medsebojnim spoštovanjem, lahko celo izboljša partnerski odnos.
Poskrbeti za kakovosten spanec ter zdravje in počutje ne pomeni egoizma ali razgradnje zveze. Ravno nasprotno – če smo naspani, so lahko naši odnosi boljši, globlji in bolj izpopolnjujoči.
Vir: Psychology Today
