KOPB

Za boljše počutje se je vredno potruditi

Za tokratni prispevek smo se udeležili okrogle mize, kjer smo se s strokovnjaki s področja kronične obstruktivne pljučne bolezni pogovarjali o tej hudi bolezni. Bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) si lahko s spremembo načina življenja pomagajo skoraj ravno toliko kot z zdravili, so poudarili strokovnjaki okrogle mize ob letošnjem svetovnem dnevu te bolezni. Prav skrb zase in za telesno dejavnost pripomore, da bolnik težki bolezni navkljub ne ostane prehitro ujet med štiri stene.Vsem, ki so po 15 let kadili po škatlico cigaret na dan, 30 let kadili po pol škatlice ali pa so 40 let živeli v cigaretnem dimu kadilcev, doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist internist in pulmolog iz Bolnišnice Golnik, priporoča spirometrijo. Gre za enostavno preiskavo, ki lahko pokaže, da je delovanje pljuč okvarjeno. Pogosto namreč okvaro odkrijejo prepozno, da bi še lahko uspešno preprečevali prehitro poslabšanje bolnikovega življenja.V Sloveniji ima KOPB šest do sedem odstotkov prebivalstva. Prizadene vsakega petega kadilca. V starostni skupini od 40 do 75 let je do 30.000 bolnikov. Največ jih odkrijejo okoli 50. leta starosti. Na leto je zaradi te hude pljučne bolezni okoli 2.500 sprejemov v bolnišnico, v kateri bolniki potem v povprečju preležijo deset dni. “To so nevarna poslabšanja, ki bi se jih dalo preprečiti,” poudarja doc. dr. Fležar.

Kašelj in pljuvanje
marsikateri kadilec sprejme kot nekaj običajnega, a ni tako. Lahko sta znaka bolezni. Pogosto opozoril niti ni in šele težka sapa bolnika pripelje k zdravniku, a zgodi se, da je tedaj uničena že polovica pljuč. “Pljuča pa so organ, ki cigareti ne odpušča.”

 

Spremembe so mogoče

A kljub neprizanesljivosti pljuč bolnik še vedno lahko veliko stori zase ne le s pravočasnim obiskom zdravnika, ampak tudi s skrbjo za svojo telesno dejavnost. “Rehabilitacija KOPB
se pravzaprav s pljuči sploh ne ukvarja, saj jih ne more več spremeniti. Ukvarja se s spremembo življenjskih navad, bolnike spodbuja k dejavnosti in to jim lahko dvigne kakovost življenja,” opozarja Jurij Šorli, dr. med., specialist internist iz Bolnišnice Topolšica.Ugotavlja, da telesna dejavnost za večino sodobnega prebivalstva ni nekaj vsakdanjega, veliko premikov si skušamo prihraniti s pritiskanjem na gumbe različnih naprav. Zmanjšanju telesne zmogljivosti se bolniki s KOPB ravno tako pogosto prilagodijo zgolj z dodatnim zmanjšanjem telesne dejavnosti, to pa poslabša življenje in prinaša še nove zdravstvene težave.Širokemu spektru različnih strokovnjakov, ki se z rehabilitacijo ukvarjajo, je spodbuda bolnika k spremembi načina življenja poseben izziv. O njenih koristih skušajo izobraziti ne le bolnike, ampak tudi njihove svojce.

Koraki okrog sveta

Dober zgled, kako pomemben je vsak korak, ki ga naredimo zase, je Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov in tudi sam bolnik s KOPB. Na okrogli mizi je predstavil projekt “Koraki okrog sveta, da KOPB vsak prepozna”. Z njim so vsi sodelujoči, bolniki in podporniki, opremljeni s 350 pedometri, skupno naredili 50 milijonov korakov (40.000 kilometrov) – simbolično zaokrožili svet in opozorili na pomen bolezni, ki jo še vedno premalo poznamo.“To je huda bolezen, v nekaj letih bo že na tretjem mestu po številu smrti, ki jih povzroči,” pravi Mirko Triller, ki je zbolel nekaj let po tem, ko je že prenehal kaditi, čeprav prej ni niti kašljal niti težko dihal. “Le hribi so postajali vedno višji in vedno daljši.” Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov med drugim dejavno opozarja na škodljivost kajenja, pomen dela z mladimi, na večjih družabnih dogodkih pa omogoča udeležencem brezplačno spirometrijo. Okroglo mizo je zaokrožil Alexander Bock, dr. med., ki je poudaril prav pomen povezovanja vseh – zdravnikov, bolnikov (društva) in farmacije – da dvigujejo ozaveščenost prebivalstva ob tej pomembni in hudi bolezni. “Bolezen je res nepovratna, ne more več biti boljše, a kako hitro se bo slabšala, je precej odvisno od tega, kako dejavni so bolniki. Vredno se je potruditi!”

 

KOPB kmalu tretji najpogostejši vzrok smrti

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je hitro napredujoča, življenjsko nevarna bolezen, ki povzroča izčrpavajočo zadihanost, zmanjšanje dnevne dejavnosti, vključenosti v družbo in uničujoče poslabšanje življenja nasploh. Na svetu za to boleznijo trpi 210 milijonov ljudi, po različnih statistikah bo leta 2020 KOPB postala tretji najpogostejši vzrok smrti, kar je posledica kadilskih navad v preteklosti. Z opuščanjem kajenja se lahko torej stanje dolgoročno izboljša. V Sloveniji za KOPB umre od 500 do 600 ljudi na leto.

Nasvet za telesno dejavnost ob KOPB

Jurij Šorli, dr. med., svetuje, da začnemo z dejavnostmi, ki so vsakdanje.

  • Vstajanje s stola je
    primerna vadba za bolnika, ki ne more narediti počepa. Najprej se lahko dviguje s stola, nato s kavča (ki je nižji) in se tako postopno približa pravim počepom.
  • Priporočljiva je hoja v najvišji zmogljivosti, ki jo bolnik zmore.
  • Vadimo lahko z utežmi ali plastenkami, napolnjenimi z vodo (1/2 kg) ali peskom (3/4 kg).

Za slovenske bolnike je dobro poskrbljeno

Doc. dr. Matjaž Fležar, dr. med., je povedal, da zdravljenje slovenskih bolnikov s KOPB ne zaostaja niti za zdravljenjem v Združenih državah Amerike niti v drugih evropskih državah. Čeprav je bolnikom običajno lažje jemati zdravila, ki jih pogoltnejo, kot taka, ki jih je treba vdihavati, pa slednja hitreje pridejo na pravo mesto delovanja in manj obremenijo preostalo telo. Med novostmi v zdravljenju je omenil zdravila v kombinacijah, ki omogočijo odpiranje dihalne poti (bronhodilatacija) po več različnih mehanizmih, pa tudi zdravila z daljšim delovanjem (24 ur), kar olajša zdravljenje.
Udeleženci okrogle mize o KOPB

Komentirajte!

Ste že slišali za KOPB? Ste vedeli, da bo KOPB tretji po številu smrti? Če ste kadilec, kako se vi borite proti tej bolezni?

SORODNI ČLANKIMORE FROM AUTHOR